Zalarjeva raziskava je temeljila na prenosu lastništva in dedovanju, medgeneracijskih organizacijskih odnosih in sodelovanju, izobraževanju ter socialni vključenosti starejših odraslih na turističnih kmetijah. »Področje vpliva in vloge starejše populacije na turističnih kmetijah Slovenije je predmet, potreben obravnave, saj postaja demografska struktura ljudi nasploh vse starejša. Vpliva na posodabljanje organizacije sta predvsem moralni vpliv, kjer se odražajo zlasti dobri medgeneracijski odnosi in finančna pomoč mladi generaciji, ki šele začenja svojo karierno pot.« 

»Posodobljenost kmetij z dopolnilno dejavnostjo turizem predpostavlja vključenost starejših v socialno okolje, pri čemer pomembno vplivajo na medsebojno sodelovanje vrednote obeh generacij in njihovo usklajevanje. Oba dejavnika kompleksno vplivata na vsakdanje življenje in delo na kmetiji, je jasen Zalar in dodaja, da bo za optimizacijo na področju razvoja kmetijstva nujnih nekaj sprememb na ravni človeških virov: pridobivanje ustreznih znanj, motivacija za spremembe in sposobnost sledenja tehnologiji in organizaciji. Nosilec dopolnilne dejavnosti turizma na kmetiji bo poleg vizije (ohranjanje tradicije) in poslanstva (ohranjanja naravne dediščine in motivacija za vrednote) moral jasno strateško načrtovati cilje, poti do njih in ne nazadnje zagotoviti socialno ekonomske koristi. »Na ravni države pa bo potrebna socialna kohezija, vključevanje vseh struktur v družbeno življenje in socialno-gospodarske mreže, ki bodo zagotavljale tako gospodarske kot socialne spremembe. Potrebna bo večja podpora kmetijam z dopolnilno dejavnostjo turizma, če naj le-te vstopajo kompetentno na globalni trg s tržnim gospodarstvom in informacijskim znanjem,« še zaključi doktorant.