Promocija častnih doktorjev znanosti

Ob slavnostni promociji bo Univerza Alma Mater Europaea podelila dva častna doktorata izjemnim posameznikom, ki sta s svojimi dosežki pomembno prispevala k razvoju znanosti in humanizma.

Častni doktorat bo prejel akademik prof. dr. Vinko Dolenc, član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Evropske akademije znanosti in umetnosti ter od leta 1991 ambasador Republike Slovenije v znanosti ter prejmnik številnih mednarodnih priznanj. Univerza Alma Mater Europaea mu bo podelila častni doktorat za izjemne dosežke na področju nevroznanosti in nevrokirurgije.

Častni doktorat bo prejel akademik Garry Jacobs, predsednik Svetovne akademije umetnosti in znanosti. Univerza Alma Mater Europaea mu bo podelila častni doktorat za izjemne dosežke na področju dela za mir, enakopravnost, humanizem in razvoj.

***

Vinko V. Dolenc je leta 1966 diplomiral iz medicine v Ljubljani, leta 1974 pa končal specializacijo iz nevrokirurgije na Kliniki za nevrokirurgijo v UKC Ljubljana. Doktorat znanosti je obranil leta 1977, leta 1985 pa je bil imenovan za predstojnika Nevrokirurške klinike pri UKC Ljubljana. 23. aprila 1987 je bil izvoljen za izrednega in 27. maja 1993 za rednega člana SAZU.

Akademik profesor dr. Vinko V. Dolenc je že v začetku svoje specializacije iz nevrokirurgije uvedel mikrokirurške tehnike pri nevrokirurških operacijah v takratni skupni državi. Med prvimi na svetu je začel z operacijami rupturiranih anevrizem v akutni fazi. V začetku 90-ih let prejšnjega stoletja je svoje nevroanatomske raziskave začel tudi v paraselarnem prostoru, kjer je začel operirati žilne nepravilnosti in tumorje v kavernoznem sinusu.

Objavil je pet knjig o mikrokirurgiji in mikroanatomiji lobanjskega dna pri založbi Springer, Wien - New York, ena od njih je prevedena tudi v kitajščino. V nevrokirurški strokovni literaturi ima objavljenih več kot dvesto znanstvenih člankov ter več kot sto komentarjev, vključno s članki drugih avtorjev. Pet njegovih objavljenih strokovnih člankov se šteje za pionirsko delo na področju mikronevrokirurgije. Njegova knjiga Microsurgical Anatomy and Surgery of the Central Skull Base pa predstavlja temeljni učbenik za nevrokirurge na področju mikrokirurških posegov na lobanjskem dnu.

Od leta 1986 je bil 140-krat vabljen na različne nevrokirurške klinike in oddelke po vsem svetu, da je demonstriral operativne posege s področja lobanjskega dna. Poleg dodiplomskega in podiplomskega izobraževalnega dela na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani je ves čas vodil tudi nevroanatomski laboratorij, kjer so se učili številni nevrokirurgi z vsega sveta. Ustanovil je tudi Internacionalni inštitut za nevrokirurgijo in nevroraziskave (IINN).

Garry Jacobs je predsednik in izvršni direktor Svetovne akademije umetnosti in znanosti (WAAS), v katero je bil izvoljen leta 1995. Je tudi izvršni predsednik globalne kampanje HS4A - Human Security for All, aktivnosti, ki jo WAAS izvaja v sodelovanju s Skrbniškim skladom ZN za človekovo varnost. Poleg tega je predsednik upravnega odbora in izvršni direktor Svetovnega univerzitetnega konzorcija (WUC), nekdanji predsednik in direktor družbenih raziskav pri The Mother's Service Society v Pondicherry, Indija, ter urednik revije Cadmus Journal, ki se osredotoča na gospodarstvo, izobraževanje, upravljanje in varnost. Prav tako je član Rimskega kluba.

Akademik Garry Jacobs je ameriški družboslovec in svetovalec za management, ki se osredotoča na koncepte nove paradigme in strategije na področjih poslovanja, gospodarstva, izobraževanja, globalnega upravljanja, človekovih pravic in mednarodne varnosti. Od sedemdesetih let 20. stoletja raziskuje procese rasti, razvoja in evolucije organizacij, vrednot ter zavesti na ravni posameznika, institucij, narodov in globalne družbe, pri čemer se opira na duhovne nauke Šri Aurobinda. Je avtor dveh knjig o podjetniški rasti, ki temelji na vrednotah, romana o duhovnem pristopu k individualnemu in organizacijskemu razvoju ter več kot 100 člankov o uporabi načel zavesti za individualni, poslovni, nacionalni in mednarodni razvoj v gospodarstvu in financah, izobraževanju, človekovih pravicah, pravu in upravljanju ter na področju miru in varnosti. Leta 1989 je soustanovil Mednarodno komisijo za mir in hrano, leta 1994 pa je soavtor poročila za ZN z naslovom "Nenavadne priložnosti: agenda za mir in pravičen razvoj".

Srečanje vodstev Svetovne akademije umetnosti in znanosti ter Evropske akademije znanosti in umetnosti v Mariboru

Prof. dr. Ludvik Toplak je poudaril: "Razprava strokovnjakov bo osredotočena na izjemne možnosti umetne inteligence za mir in človekovo varnost. V svetu naraščajočih kriz, ki kljubujejo tradicionalnim rešitvam, vizija nove globalne mirovne pobude združuje institucije za oblikovanje ukrepov za zmanjšanje napetosti prek globalne mirovne ofenzive, ki temelji na različnih oblikah diplomacije. Osnovno vprašanje je, kako umetno inteligenco dati v službo miru in razvoja ter preprečiti njeno zlorabo za vojno in razkroj."

Vizija nove globalne mirovne pobude stremi k združevanju raziskovalnih, izobraževalnih in civilnodružbenih institucij, da bi skupaj oblikovali praktične ukrepe za obvladovanje naraščajočih napetosti. “Naša globalna mirovna ofenziva temelji na kulturni, znanstveni, gospodarski, izobraževalni in okoljski diplomaciji, s ciljem spodbujati konstruktiven dialog in postopno premagovanje konfliktov,” dodaja dr. Toplak.

Prizadevanja bodo osredotočena na gradnjo zaupanja, nepristransko ocenjevanje potreb in zahtev vseh vpletenih strani ter aktivno vključevanje vseh deležnikov. S spodbujanjem mednarodnih kulturnih izmenjav in sodelovanja se bodo postavili temelji za konstruktiven dialog in iskanje rešitev v najzahtevnejših konfliktnih okoljih.

“S pomočjo izobraževalnih strategij, kot so seminarji, delavnice in javni forumi, bomo spodbujali vzajemne korake k trajnostnemu miru. Zanesljive raziskave in analize, ob široki participaciji, bodo pri tem ključne. V prihodnje načrtujemo širitev uporabe umetne inteligence v regionalnem in vsebinskem pogledu. Srečanje vodstev obeh akademij poziva različne deležnike, zlasti s področja znanosti, umetnosti in izobraževanja, da se napori usmerijo v ohranjanje in rast mirovnega poslanstva. Posebej se apelira na finančne, politične in medijske centre moči, da odgovorno uporabljajo umetno inteligenco v službi miru in razvoja, ob predpostavki skupne in individualne odgovornosti. Vsak je odgovoren v mejah svoje moči,” še zaključi rektor dr. Toplak.