Prostočasne aktivnosti v domovih za starejše


Rosana Šturm, študentka socialne gerontologije, je z raziskavo v magistrski nalogi ugotovila, da je vključevanje stanovalcev domov za ostarele v delovanje lokalne skupnosti izjemnega pomena, saj se tako ne izolirajo in ohranijo socialne stike.

Veliko starejših odraslih se v tretjem in četrtem življenjskem obdobju odloči za bivanje v domu za upokojence. Bivanje v domu prinaša veliko prostega časa. Stanovalci, ki se vključujejo v organizirane prostočasne aktivnosti so statistično pomembno bolj zadovoljni s svojim življenjem. “Ugotovila sem, da se ženske bolj pogosto vključujejo v organizirane prostočasne aktivnosti, da se v organizirane prostočasne aktivnosti večkrat vključujejo stanovalci s končano osnovno šolo in manj kot pa stanovalci s končano poklicno šolo ali višjo izobrazbo,” pravi diplomantka. 

Njena raziskava je tudi pokazala, da zdravstveno stanje, starost in dolžina bivanja v domu upokojencev statistično pomembno ne vplivajo na pogostost vključevanja v organizirane prostočasne aktivnosti, obstaja pa statistično pomembna povezava med vključenostjo v organizirane prostočasne aktivnosti in zadovoljstvom z življenjem.

Če želimo ustvariti dobre pogoje za vključevanje starejših v domovih v prostočasne aktivnosti je treba dobro preučiti njihove potrebe, čustva in strahove. Cilj družbe mora biti kakovostno življenje starejšega odraslega, kjer je še posebej pomembna priprava na starost, ki pa je odvisna od vsakega posameznika in njegovega načina življenja.

“Največ starejših odraslih si zapolni čas z gledanjem televizije, sprehodi in telovadbo, pa tudi branjem, kar priča o tem, da skrbijo za ohranjanje stika z zunanjim svetom, razvedrilom, treniranjem telesnih kot tudi možganskih mišic. Prostočasne aktivnosti v okviru domov upokojencev moramo razvijati in jih ponujati ter promovirati v duhu zdrave, razgibane in vitalne starosti. Le-te lahko dajo domovom dodatno vrednost, stanovalcem pa občutek pripadnosti, mladostnosti. Menim, da so prostočasne aktivnosti tiste, ki lahko pripomorejo, da se negativni predznak ob misli na domove upokojencev zmanjša ali celo izbriše. S promocijo in izvedbo le-teh lahko dosežemo, da bodo domovi dobili podobo centrov za druženje in rekreacijo, v podzavesti pa jih bomo dojemali kot nekaj prijetnega,” še zaključi Šturmova.

 

Na fotografiji (od leve proti desni): izr. prof. dr. Nadja Plazar (mnetorica), zasl. prof. dr. Jana Goriup (predsednica komisije za zagovor) zasl. prof. ddr. Mara Ovsenik (članica komisje za zagovor).