“Možganska kap, znana tudi kot cerebrovaskularni insult, je globalno zdravstveno breme, ki predstavlja enega izmed najpogostejših vzrokov smrti in invalidnosti,” pove diplomantka fizioterapije na Alma Mater Anuša Dobrajc.
Možganska kap vpliva na motorično in kognitivno delovanje ter lahko povzroči resne posledice, kot je trajna invalidnost. Fizioterapija po možganski kapi se je izkazala kot ključni rehabilitacijski pristop, med katerimi je posebno mesto zavzela proprioceptivna nevromuskularna facilitacija (PNF).
“Proprioceptivna nevromuskularna facilitacija je uveljavljena fizioterapevtska tehnika, ki s kombinacijo načel, principov in tehnik vpliva na zmanjševanje posledic možganske kapi ter izboljšanje ravnotežja in parametrov hoje pri bolnikih po možganski kapi. Namen moje diplomske naloge je bil pregledati znanstveno in strokovno literaturo o vplivu terapije PNF na ravnotežje in parametre hoje pri osebah po možganski kapi,” pojasnjuje diplomantka.
Za zbiranje relevantnih člankov je uporabila podatkovne baze, kot so PubMed, Google Scholar, PEDro in Research Gate. Članke je izbirala glede na vključitvene in izključitvene kriterije ter preučevala njihov vpliv na parametre hoje in ravnotežje pri posameznikih po možganski kapi. Vsi izbrani članki so pokazali izboljšanje meritev ravnotežja in parametrov hoje po opravljenih intervencijah terapije PNF.
Poleg terapije PNF so nekateri članki predlagali tudi kombinacije različnih fizioterapevtskih metod, med katerimi je bila ena izmed raziskovanih tudi transkranialna stimulacija. Ugotovljeno je bilo, da se je po terapijah izboljšala kakovost življenja pacientov in splošno funkcioniranje na motoričnem nivoju.
“Izkazalo se je, da je terapija PNF učinkovita terapevtska metoda za izboljšanje ravnotežja in parametrov hoje pri osebah po možganski kapi. S tem prispeva k boljši rehabilitaciji bolnikov in posledično k višji kakovosti življenja po možganski kapi,” še zaključi.