Osnovni namen projekta je izboljšati kakovost in učinkovitost poučevanja in učenja v visokošolskem izobraževanju ter opolnomočiti posameznike in institucije v visokem šolstvu, da se v sodelovanju z drugimi deležniki ter z izmenjavo dobrih praks aktivno odzovejo na izzive priprave študentov na delo in življenje v 21. stoletju.

»Projekt sofinancira Norveški finančni mehanizem Norway Grants, organ upravljanja na slovenski strani pa je Služba vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Glavna ideja Norway Grants je zelena, konkurenčna in vključujoča Evropa, med ključnimi cilji pa sta tudi zmanjšanje gospodarskih in socialnih razlik v  gospodarskem prostoru ter krepitev bilateralnih odnosov med evropskimi državami,« je povedala vodja projekta na Alma Mater doc. dr. Polonca Pangrčič in dodala , da bodo znanje in prakse, odkrite in razvite skozi sodelovanje in vzajemno učenje v projektu, integralni del novih didaktičnih orodij in virov podpore, ki so zasnovani tako, da bodo razvijali, vzdrževali in nadalje krepili institucionalno sodelovanje, aktivno učenje in usvajanje moderniziranih pristopov k učenju in razvoju kompetenc v visokem šolstvu.

Sodelujoči partnerji v projektu so: Pedagoški inštitut, Gospodarska zbornica Slovenije, Študentska organizacija Slovenije in Kristiania University College iz Norveške.

Pedagoški inštitut, kot osrednja raziskovalna institucija na področju vzgoje in izobraževanja, bo prispeval svoje znanje in izkušnje z vidika poznavanja in konceptualizacije pa tudi prenosa globalnih kompetenc, aktivnega državljanstva, jezikovne rabe v vzgoji in predvsem razvitega modela za opazovanje pedagoške prakse, ki smo ga zasnovali posebej za ta projekt,« je poudarila dr. Janja Žmavc.

Pomembnosti povezovanja šolstva in gospodarstva se zavedajo tudi v Gospodarski zbornici Slovenije. »Zelo pomembno se nam zdi, da dijaki in študenti po pridobljeni izobrazbi pridejo v podjeta kvalificirani. Tovrstni projekti omogočajo velik doprinos tudi na področju gospodarstva, zato smo z veseljem sprejeli sodelovanje,« je povedala Petra Sternad.

Projket pa je pomemben tudi za študente. »Med drugim smo na ŠOS odgovorni tudi za skrb za kakovost v visokem šolstvu. Prepričani smo, da bomo v sklopu projekta uresničili zastavljene  cilje, implementirali v izobraževanje v Sloveniji in izboljšali prostor za študente in profesorje,« je dejal predstavnik Študentske organizacije Slovenije Alen Brkič.

Na dogodku se je s predavanjem pridružil prof. dr. Matej Mertik, ki je predstavil rezultate in prakse dvoletnega projekta o visokošolskem izobraževanju v prihodnosti Hybrid Lab Network.  »Svet se z razvojem tehnologije zelo hitro spreminja, temu pa se je potrebno prilagajati tudi pri izobraževanju. Projekt se je ukvarjal s pristopi k opremljanju delavcev prihodnosti z interdisciplinarnim razumevanjem, ki zajema kreativno razmišljanje, inovativne spretnosti in sodelovanje, ki so potrebni za utrditev eksperimentalnih metodologij poučevanja/učenja za prihodnost. Namenjen je bil za spodbujanje procesov razmisleka in resničnega ukrepanja glede tega, kakšno bi moralo biti visokošolsko izobraževanje za prihodnost, ki so ga obravnavale štiri kulture – umetnost, znanost, tehnologija, humanistika – in trije sektorji – akademski, raziskovalni in družbeni,« je povzel Mertik. 

Galerija