Socialna gerontologija
Alma Mater Europaea – ECM nudi inovativen doktorski študijski program Socialna gerontologija, ki se posveča problematiki, s katero se srečujemo tako doma kot po svetu – starajoče se prebivalstvo.
Cilj podiplomskega doktorskega študija Socialna gerontologija na Alma Mater Euroapaea – ECM je zagotoviti doktorandom internacionalizacijo temeljnih gradnikov sodobne paradigme kreativne storitve, njene kakovosti pri skrbi za ostarele ter zagotovitev posredovanja tistih znanj in spretnosti v raziskovanju, ki jim bodo zagotavljali širok naboj kompetenc potrebnih za obvladovanje procesov raziskovanja skrbi za starostnike. Paradigmatski premik zahteva spremembe sistema vrednot in obnašanja, torej spremembe organizacijske kulture. Brez kritičnega odnosa do preteklih in tudi aktualnih teorij in pristopov k delu z ostarelimi, težko pričakujemo spremembo stanja. Visoka deficitarnost poklica, njegova komplementarnost in orientiranost v znanstveno raziskovalno in aplikativno delo, so kompetenčne prednosti programa.
- Pogoji za vpis in merila za izbiro ob omejitvi vpisa
- Splošne in predmetno-specifične kompetence in učni izidi programa
- Merila za priznavanje znanja in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program
- Pogoji za napredovanje po programu
Predmetniki
Predmetniki 2024/25
SOCIALNA GERONTOLOGIJA - 1. LETNIK
Predmetnik | ECTS | ||
---|---|---|---|
Skupaj 1. letnik | 60 | ||
Skupaj za celoten študij | 180 | ||
Obvezni predmeti | |||
1 | Socialna gerontologija | 15 | |
2 | Metode raziskovanja | 15 | |
3 | Strategije in management pri reševanju gerontoloških izzivov | 15 | |
4 | Doktorski seminar: pisanje znanstvenih besedil | 10 | |
5 | Individualno raziskovalno delo 1 (oddaja D1 obrazca na KZRD) | 10 |
SOCIALNA GERONTOLOGIJA - 2. LETNIK
Predmet | ECTS | ||
---|---|---|---|
Skupaj za 2. letnik | 60 | ||
Skupaj za celoten študij | 180 | ||
Obvezni predmeti | |||
6 | Seminar za izdelavo in pripravo doktorske disertacije | 15 | |
7 | Individualno raziskovalno delo 2 (Oddaja dispozicije doktorske disertacije na KZRD, potrjeno s strani mentorja) |
15 | |
8 | Individualno raziskovalno delo 3 (Potrjena dispozicija doktorske disertacije na Senatu Alma Mater) |
5 | |
IZBIRNI PREDMETI (ŠTUDENT IZBERE PREDMETE V VREDNOSTI 25 ECTS) | |||
1 | Vodeno projektno raziskovalno delo | 20 | |
2 | Socialna infrastruktura v demografskih in gerontoloških perspektivah | 10 | |
3 | Sociologija staranja | 10 | |
4 | Sociološki vidiki okoljske gerontologije | 10 | |
5 | Filozofija in etika starosti | 10 | |
6 | Kvaliteta življenja v starosti | 10 | |
7 | Socialni menedžment oskrbe starejših | 10 | |
8 | Metode kvalitativnega raziskovanja | 10 | |
9 | Sodobni pristopi k demenci in alzheimerjevi bolezni | 10 | |
10 | Kognitivno staranje | 10 | |
11 | Ekonomski vidiki oskrbe starejših | 10 | |
12 | Menedžment socialnih podjetij in neprofitnega sektorja | 10 | |
13 | Vedenjski vidiki staranja | 10 | |
14 | Urbana in arhitektonska integracija starejših | 10 |
SOCIALNA GERONTOLOGIJA - 3. LETNIK
Predmet | ECTS | ||
---|---|---|---|
Skupaj za 3. letnik | 60 | ||
Skupaj za celoten študij | 180 | ||
DOKTORSKA DISERTACIJA - MENTORIRANJE | |||
9 | Individualno raziskovalno delo 4 (Potrditev objave znanstvenega članka na KZRD) |
10 | |
10 | Priprava in izdelava doktorske disertacije | 45 | |
11 | Zagovor doktorske disertacije | 10 |
SPREMEMBE ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA
Doktorski študijski program je bil prenovljen s študijskim letom 2024/25. Spremembe veljajo za študente, ki se bodo vpisali s študijskim letom 2024/25 v prvi letnik doktorskega programa Socialna gerontologija. Študenti, ki so bili vpisani v program z letom 2023/24 in prej, bodo lahko zaključili študijski program po starem predmetniku do vključno z letom 2025/26. Po tem datumu morajo študenti oddati vlogo na Komisijo za študijske zadeve, kjer se bo za vsakega pregledalo, katere obveznosti mora opraviti dodatno po novem študijskem programu.
Opis sprememb za 1. letnik
V 1. letniku se vsebine obveznih predmetov Modeliranje vodenja različnosti in raziskovanja kompetenc ter Družbena konstrukcija staranja združi v predmet Socialna gerontologija, ki ima namesto 10 ECTS sedaj 15 ECTS. Doda se predmet Strategije in management pri reševanju gerontoloških izzivov (15 ECTS) ter Individualno raziskovalno delo 1 (5 ECTS). Predmet Metode raziskovanja obsega 15 ECTS (in ne več 10 ECTS).
Opis sprememb za 2. letnik
V 2. letnik se je uvedlo dva nova predmeta Individualno raziskovalno delo 2 - IRD 2 in Individualno raziskovalno delo 3 - IRD 3. Obvezni predmeti drugega letnika Gerontološke in antropološke analize in interpretacije, Starejši, družina in socialna mreža ter Strategije razvoja gerontološke problematike se več ne izvajajo oziroma so vsebine vključene v predmeta Socialna gerontologija in Strategije in management pri reševanju gerontoloških izzivov v prvem letniku. Predmet Seminar za izdelavo in pripravo doktorske disertacije - SIPDD se v okviru prenove izvaja v 2. letniku (v 2023/24 se je izvajal v 3. Letniku). Predmet zadrži obstoječo vsebino in vrednost ECTS. Izbirnost se zniža iz 30 ECTS na 25 ECTS.
Opis sprememb za 3. letnik
V tretjem letniku se dodata dva nova predmeta: Zagovor doktorske disertacije (10 ECTS) ter Individualno raziskovalno delo 4 (10 ECTS). Priprava in izdelava doktorske disertacije se ovrednoti s 40 ECTS (predhodno 45 ECTS). Predmet Seminar za izdelavo in pripravo doktorske disertacije - SIPDD se v okviru prenove izvaja v 2. letniku (v 2023/24 se je izvajal v 3. Letniku).
Izbirni predmeti
Akreditirani so novi izbirni predmeti, ki se pričnejo izvajati v študijskem letu 2024/25:
Socialna infrastruktura v demografskih in gerontoloških perspektivah
Sociološki vidiki okoljske gerontologije
Metode kvalitativnega raziskovanja
Sodobni pristopi k demenci in alzheimerjevi bolezni
Kognitivno staranje
Vedenjski vidiki staranja
Z letom 2024/25 se več ne izvajajo naslednji izbirni predmeti:
Demografske in gerontološke perspektive
Gerontološki procesi in spol
Kreativne oblike timskega delovanja
Zdravstveni vidiki staranja
Medikalizacija staranja
Krizni menedžment v SG
Prostovoljstvo za sožitje med generacijami
Oblike pomoči v paliativi
Pisanje znanstvenih besedil
Organizacija prostega časa
STARI PREDMETNIK
SOCIALNA GERONTOLOGIJA - 1. LETNIK
Predmetnik | ECTS | ||
---|---|---|---|
Skupaj 1. letnik | 60 | ||
Skupaj za celoten študij | 180 | ||
Obvezni predmeti | |||
1 | Socialna gerontologija | 10 | |
2 | Metode raziskovanja | 10 | |
3 | Družbena konstrukcija staranja | 10 | |
4 | Modeliranje vodenja različnosti in raziskovanja kompetenc | 10 | |
5 | Vpliv sprememb na organizacijo v SG | 10 | |
6 | Doktorski seminar: pisanje znanstvenih besedil | 10 |
SOCIALNA GERONTOLOGIJA - 2. LETNIK
Predmet | ECTS | ||
---|---|---|---|
Skupaj za 2. letnik | 60 | ||
Skupaj za celoten študij | 180 | ||
Obvezni predmeti | |||
7 | Gerontološke in antropološke analize in interpretacije | 10 | |
8 | Starejši, družina in socialna mreža | 10 | |
9 | Strategije razvoja gerontološke problematike | 10 | |
Izbirni predmeti (študent izbere 3) | |||
1 | Integrirana dolgotrajna oskrba | 10 | |
2 | Sociologija staranja | 10 | |
3 | Gerontološki procesi in spol | 10 | |
4 | Filozofija in etika v starosti | 10 | |
5 | Kvaliteta življenja v starosti | 10 | |
6 | Management socialnih podjetji in neprofitnega sektorja | 10 | |
7 | Kreativne oblike timskega delovanja | 10 | |
8 | Zdravstveni vidiki staranja | 10 | |
9 | Nove paradigme prostega časa v starosti / Filozofija prostega časa | 10 | |
10 | Ekonomski vidiki oskrbe starejših | 10 | |
11 | Socialna infrastruktura v demografskih in gerontoloških perspektivah | 10 | |
12 | Socialni management oskrbe starostnikov | 10 | |
13 | Urbana in arhitektonska integracija starejših | 10 | |
14 | Prostovoljstvo za sožitje med generacijami | 10 | |
15 | Oblike pomoči v paliativi | 10 | |
16 | Sociološki vidiki okoljske gerontologije | 10 | |
17 | Organizacija prostega časa v starosti | 10 | |
18 | Vodeno projektno raziskovalno delo | 20 |
SOCIALNA GERONTOLOGIJA - 3. LETNIK
Predmet | ECTS | ||
---|---|---|---|
Skupaj za 3. letnik | 60 | ||
Skupaj za celoten študij | 180 | ||
DOKTORSKA DISERTACIJA - MENTORIRANJE | |||
10 | Seminar za izdelavo in pripravo doktorske disertacije | 15 | |
11 | Priprava in izdelava doktorske disertacije | 45 |
Predavatelji
Sodeluje pri študijskih programih:
Dodiplomski študij: Fizioterapija, Humanistični študiji, Socialna gerontologija, Zdravstvena negaMagistrski študij: Humanistične znanosti, Socialna gerontologija, Zdravstvene vede
Magistrski študij: Humanistične znanosti, Socialna gerontologija
CV:
Bibliografija: Preberi več
Področje raziskave
Logoterapija in eksistencialna analiza.
Psihosocialni vidiki eksistencialne krize, krize smisla in bivanjskega vakuuma (noogene nevroze, duševno in duhovno zdravje).
Interdisciplinarni pristopi in rešitve pri pomanjkanju motivacije, osebnega zadovoljstva, navdušenja, stresu, ki se razvija v depresijo, čustveni otopelosti, melanholiji, pomanjkanju ustvarjalnosti, kreativnosti in učinkovitosti.
Komunikacija in medosebni odnosi; v delovnem okolju in družinski ter partnerski medosebni odnosi.
Kurativa in preventiva s področja kakovosti življenja.
Vzgoja in vzgojno-izobraževalni vidiki.
Življenjepis in področje delovanja
- Doktoriral je iz področja logoterapije (Eksistencialna kriza in kriza smisla z vidika logoterapije) na interdisciplinarnem doktorskem študijskem programu.
- Je prejemnik Tomaževe nagrade za najboljšo diplomsko nalogo (Pomen in smisel trpljenja pri Dostojevskem, Nietzscheju in Franklu).
- Habilitiran je v naziv izrednega profesorja iz področja psihologije.
- Je direktor Mednarodnega inštituta za psihoterapijo in uporabno psihologijo (Svetovalno-terapevtski center za družine, pare in posameznike.
- Je avtor dveh znanstvenih monografij (Reševanje krize smisla sodobnega človeka - Osnove logoterapije in Med smislom in nesmislom trpljenja – Dostojevski in Nietzsche).
- Sedem mesecev je preživel v Italiji (Torino – Piccola Casa della Divina Provvidenza), kjer je prostovoljno delal v bolnišnici na onkološkem oddelku–zadnjega stadija.
- Je član uredniškega odbora strokovne revije Tretji dan.
- Ima preko 270 bibliografskih zadetkov in s prispevki redno sodeluje na različnih mednarodnih simpozijih in mednarodnih znanstvenih konferencah ter v različnih radijskih in televizijskih oddajah.
- Obštudijska strast in dejavnost dr. Kristoviča je bil šport v katerem je bil tudi precej uspešen – kategoriziran je bil kot vrhunski športnik (kickbox) in član slovenske reprezentance z dosežki na svetovni ravni (svetovno prvenstvo, svetovni pokali, mednarodna odprta prvenstva…), po zaključeni tekmovalni karieri je postal trener mariborskega kluba.
- Že več let po vsej Sloveniji predava za različne ciljne skupine iz področja vzgoje – za profesorje, učitelje, vzgojitelje, starše – in vodi predavanja in seminarje za različne delovne kolektive s področja duševnega zdravja, odnosov in transparentne komunikacije; deluje tudi na področju psihosocialnega svetovanja (različne duševne stiske, vzgojne težave in težave pri odraščanju, partnerski odnosi, vedenjske težave, soočanje in prebolevanje izgube, prizadetosti, krivde…) posameznikom in družinam. Dr. Kristovič že več let sodeluje s starši, učitelji in vzgojitelji v obliki individualnih obravnav, predavanj, seminarjev in svetovanja.
- Je vodja programske skupine, Raziskave kulturnih formacij (AMEU - Institutum studiorum humanitatis) Agencije za raziskovanje in razvoj RS (ARRS). V okviru katere raziskuje področje človekovega dostojanstva, osebnega smisla (gre za področja kakovosti bivanja, medosebnih odnosov in notranje bivanjske osmišljenosti lastne eksistence) in kulture življenja (gre za razumevanje kulture, kot celotnega načina življenja oziroma kot umetnost in znanje; torej način življenja v najširšem smislu). Dodatno vrednost predstavlja še Franklov holistični pristop k obravnavanju tovrstne tematike.
- Je vodja raziskovalnega programa Holističen vzgojno-izobraževalni proces in krepitev duševnega zdravja (uspešna kandidatura na javnem razpisu Agencije za raziskovanje in razvoj Republike Slovenije (ARRS)). Gre za tri letni projekt iz področja vzgoje, izobraževanja in duševnega zdravja. Cilj projekta je razviti celostno/holistično paradigmo vzgojno-izobraževalnega procesa. (https://logopedagogika.si/)
Priljubljena misel
»Občutje življenjske smiselnosti je najpomembnejši kriterij človekove sreče in zadovoljstva z življenjem.« (Viktor Frankl)
Kontakt
sebastjan.kristovic@almamater.si
+386 (0) 41 343 960
Prednosti študija
Alma Mater Europaea želi z ustvarjalnim pristopom izzvati in nadgraditi inovativne potenciale doktorandov. Predavali bodo uveljavljeni znanstveniki, usmerjeni v razvojno – raziskovalno in aplikativno delo. Imperativ doktorskega študija je opolnomočenje doktoranda pri njegovem oblikovanju kompetenc.
Program tretje (doktorske) stopnje Socialne gerontologije je zasnovan izrazito interdisciplinarno, saj bodo doktorandi pridobili znanje s področja gerontoloških, socialnih in organizacijskih ved, poslovnih in družboslovnih ved, kreativnosti in komunikologije, s področja storitev in trajnostnega razvoja, s področja organizacijskih teorij in managementa, raziskovanja ter sistemov in tehnologij oblikovanja storitev s področja znanj o kulturnem in naravnem okolju ter s področja znanj kakovosti storitve. Program zagotavlja spoznavanje kompleksnega področja socialno gerontoloških študij in hkrati omogoča posamezniku, da se specializira na enem izmed področij skrbi za starostnike (vrste institucij in drugih ciljnih skupin in subjektov s področja dela in skrbi za starostnike).
Vsa Alma Mater Euroapaea – ECM predavanja so e-podprta, saj jih snemamo. Spremljate jih lahko v živo, posnetek pa si lahko doma tudi večkrat ponovno zavrtite.
Štipendije in partnerstva
Zaposljivost
Doktorat iz Socialne gerontologije je odlična vstopnica v širok spekter poklicev tako doma kot v tujini
1) Vodilni položaji v naslednjih ustanovah:
- domovih za starejše občane
- zdravstvenih domovih
- zdraviliščih
- centrih za rehabilitacijo invalidov
- centrih za socialno delo
2) Raziskovalci ali vodje na znanstveno-raziskovalnih in visokošolskih institucijah.
3) Visokošolski učitelji.