English
Slovenščina
Italiano
Deutsch
Hrvatski
Socialna gerontologija
Socialna gerontologija, ki je veja gerontologije, je veda o procesih staranja in starosti. Osredotoča se na proces aktivnega in produktivnega staranja ljudi z vidika medgeneracijskega sožitja, zagotavljanja socialne vključenosti in sprejemanja lastne starosti.
Zakaj izbrati študij socialne gerontologije?
Socialna gerontologija je inovativen študijski program, ki se posveča problematiki, s katero se ukvarjamo tako doma kot po svetu zaradi naraščanja starajočega se prebivalstva. Odgovarja na aktualna vprašanja staranja z osveščanjem o pomenu starosti, staranja, umiranja in smrti ter smisla življenja, in sicer z različnimi metodami in tehnikami. Diplomantom na različnih ravneh ponujajo vedenja in znanja za razumevanje starejših in uspešno delo z njimi.
- Pogoji za vpis in merila za izbiro ob omejitvi vpisa
- Splošne in predmetno-specifične kompetence in učni izidi programa
- Merila za priznavanje znanja in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program
- Pogoji za napredovanje po programu
- Priznavanje znanj in prehodi med programi
* Študij na daljavo se izvaja kot kombiniran način študija, ki se izvaja kot kombinacija predavanj v živo, videokonferenčnih predavanj, posnetih predavanj, medsebojne elektronske komunikacije in ustrezno prilagojenih e-gradiv. Je organizirana oblika prenosa znanja študentom na oddaljeni lokaciji ali znotraj zavoda s pomočjo informacijske in komunikacijske tehnologije. Vključuje uporabo elektronskih učnih okolij, ki omogočajo uporabo elektronskih učnih gradiv, izvajanje določenih aktivnosti povezanih s samostojnim delom in sinhrono ter asinhrono komunikacijo med udeleženci izobraževalnega procesa.
Ta oblika je namenjena tistim, ki želijo združiti svoje poklicno delo, družino, interesne dejavnosti in študij. Študirajo doma, individualno ali v timu, sami določajo čas in ritem učenja. Pri študiju študente usmerja tutor. E-študenti bodo v času študija imeli ustrezno pedagoško, tehnično in administrativno podporo. Študij na daljavo se bo izvajal v kolikor bo vpisanih najmanj 20 študentov.
Predmetniki
SOCIALNA GERONTOLOGIJA – 1. LETNIK
| Predmet | ECTS | |
|---|---|---|
| Skupaj | 60 | |
| Osnovni strokovni modul | ||
| 1 | Psihološki, sociološki in andragoški dejavniki staranja | 6 |
| 2 | Socialna gerontologija | 9 |
| Vodstveni modul | ||
| 3 | Komunikacija v socialni gerontologiji | 6 |
| 4 | Organizacija in socialni management | 9 |
| Poslovni modul (študent izbere en predmet) | ||
| 5 | Računovodstvo in finance | 3 |
| 6 | Principi mikro, makro in okoljske ekonomije | 3 |
| Zdravstveno-rehabilitacijski modul | ||
| 7 | Celostna rehabilitacija v procesu staranja in/ali po poškodbi | 6 |
| 8 | Zdravje, bolezni in staranje | 6 |
| Zaposlitveno-animacijski modul (študent izbere en predmet) | ||
| 9 | Delovna terapija in zaposlitvene dejavnosti starejših | 3 |
| 10 | Motivacija za interesne dejavnosti in ohranjanje aktivnosti | 3 |
| Metodološki modul | ||
| 11 | Osnove metodologije in raziskovanja | 6 |
| Tuji jezik | ||
| 12 | Poslovno komuniciranje v tujem jeziku – Angleščina | 3 |
| Praktični modul | ||
| 13 | Praktično usposabljanje I | 3 |
SOCIALNA GERONTOLOGIJA – 2. LETNIK
| Predmet | ECTS | |
|---|---|---|
| Skupaj | 60 | |
| Osnovni strokovni modul (študent izbere dva predmeta) | ||
| 14 | Osnove socialne psihiatrije | 3 |
| 15 | Demografski vidiki staranja | 3 |
| 16 | Antropologija družinskega življenja | 3 |
| 17 | Supervizija v socialni gerontologiji | 3 |
| Vodstveni modul | ||
| 18 | Organizacijsko vedenje in HRM | 9 |
| 19 | Timsko delo in odličnost v storitvah | 6 |
| 20 | Medgeneracijska komunikacija | 6 |
| Poslovni modul (študent zbere 6 ECTS) | ||
| 21 | Socialni marketing | 3 |
| 22 | Neprofitne organizacije | 6 |
| 23 | Prostovoljno delo | 3 |
| Zaposlitveno-animacijski modul (študent izbere en predmet) | ||
| 24 | Organizacija prostega časa: novi pristopi k organizaciji prostega časa | 6 |
| 25 | Organizacija prostega časa: rekreacijsko športni program | 6 |
| Filozofija in verstva | ||
| 26 | Osnove filozofije in etike | 3 |
| Paliativna oskrba | ||
| 27 | Paliativna oskrba | 6 |
| Metodološki modul | ||
| 28 | Osnove informatike | 6 |
| Praktični modul | ||
| 29 | Praktično usposabljanje II | 6 |
SOCIALNA GERONTOLOGIJA – 3. LETNIK
| Predmet | ECTS | |
|---|---|---|
| Skupaj | 60 | |
| Skupaj za študijski program | 180 | |
| Osnovni strokovni modul (študent izbere dva predmeta) | ||
| 30 | Pristopi socialnega dela z nepokretnimi in invalidnimi osebami | 6 |
| 31 | Pristopi socialnega dela s starejšimi | 6 |
| 32 | Skrb za starejše odrasle v skupnosti | 6 |
| Vodstveni modul | ||
| 33 | Projektno delo v socialni gerontologiji | 6 |
| 34 | Organizacijska kultura | 6 |
| Poslovni modul (študent izbere en predmet) | ||
| 35 | Ekonomika zdravja | 3 |
| 36 | Ekonomski vidiki varne starosti | 3 |
| 37 | Pravni vidiki varne starosti | 3 |
| Filozofija in verstva | ||
| 38 | Osnove verstev in sprejemanje drugačnosti | 6 |
| Praktični modul | ||
| 39 | Praktično usposabljanje III | 12 |
| DIPLOMSKO DELO | ||
| 40 | Diplomsko delo | 15 |
Predavatelji
Sodeluje pri študijskih programih:
Dodiplomski študij: Fizioterapija, Humanistični študiji, Socialna gerontologija, Zdravstvena negaMagistrski študij: Humanistične znanosti, Socialna gerontologija, Zdravstvene vede
Magistrski študij: Humanistične znanosti, Socialna gerontologija
CV:
Bibliografija: Preberi več
Področje raziskave
Logoterapija in eksistencialna analiza.
Psihosocialni vidiki eksistencialne krize, krize smisla in bivanjskega vakuuma (noogene nevroze, duševno in duhovno zdravje).
Interdisciplinarni pristopi in rešitve pri pomanjkanju motivacije, osebnega zadovoljstva, navdušenja, stresu, ki se razvija v depresijo, čustveni otopelosti, melanholiji, pomanjkanju ustvarjalnosti, kreativnosti in učinkovitosti.
Komunikacija in medosebni odnosi; v delovnem okolju in družinski ter partnerski medosebni odnosi.
Kurativa in preventiva s področja kakovosti življenja.
Vzgoja in vzgojno-izobraževalni vidiki.
Življenjepis in področje delovanja
- Doktoriral je iz področja logoterapije (Eksistencialna kriza in kriza smisla z vidika logoterapije) na interdisciplinarnem doktorskem študijskem programu.
- Je prejemnik Tomaževe nagrade za najboljšo diplomsko nalogo (Pomen in smisel trpljenja pri Dostojevskem, Nietzscheju in Franklu).
- Habilitiran je v naziv izrednega profesorja iz področja psihologije.
- Je direktor Mednarodnega inštituta za psihoterapijo in uporabno psihologijo (Svetovalno-terapevtski center za družine, pare in posameznike.
- Je avtor dveh znanstvenih monografij (Reševanje krize smisla sodobnega človeka - Osnove logoterapije in Med smislom in nesmislom trpljenja – Dostojevski in Nietzsche).
- Sedem mesecev je preživel v Italiji (Torino – Piccola Casa della Divina Provvidenza), kjer je prostovoljno delal v bolnišnici na onkološkem oddelku–zadnjega stadija.
- Je član uredniškega odbora strokovne revije Tretji dan.
- Ima preko 270 bibliografskih zadetkov in s prispevki redno sodeluje na različnih mednarodnih simpozijih in mednarodnih znanstvenih konferencah ter v različnih radijskih in televizijskih oddajah.
- Obštudijska strast in dejavnost dr. Kristoviča je bil šport v katerem je bil tudi precej uspešen – kategoriziran je bil kot vrhunski športnik (kickbox) in član slovenske reprezentance z dosežki na svetovni ravni (svetovno prvenstvo, svetovni pokali, mednarodna odprta prvenstva…), po zaključeni tekmovalni karieri je postal trener mariborskega kluba.
- Že več let po vsej Sloveniji predava za različne ciljne skupine iz področja vzgoje – za profesorje, učitelje, vzgojitelje, starše – in vodi predavanja in seminarje za različne delovne kolektive s področja duševnega zdravja, odnosov in transparentne komunikacije; deluje tudi na področju psihosocialnega svetovanja (različne duševne stiske, vzgojne težave in težave pri odraščanju, partnerski odnosi, vedenjske težave, soočanje in prebolevanje izgube, prizadetosti, krivde…) posameznikom in družinam. Dr. Kristovič že več let sodeluje s starši, učitelji in vzgojitelji v obliki individualnih obravnav, predavanj, seminarjev in svetovanja.
- Je vodja programske skupine, Raziskave kulturnih formacij (AMEU - Institutum studiorum humanitatis) Agencije za raziskovanje in razvoj RS (ARRS). V okviru katere raziskuje področje človekovega dostojanstva, osebnega smisla (gre za področja kakovosti bivanja, medosebnih odnosov in notranje bivanjske osmišljenosti lastne eksistence) in kulture življenja (gre za razumevanje kulture, kot celotnega načina življenja oziroma kot umetnost in znanje; torej način življenja v najširšem smislu). Dodatno vrednost predstavlja še Franklov holistični pristop k obravnavanju tovrstne tematike.
- Je vodja raziskovalnega programa Holističen vzgojno-izobraževalni proces in krepitev duševnega zdravja (uspešna kandidatura na javnem razpisu Agencije za raziskovanje in razvoj Republike Slovenije (ARRS)). Gre za tri letni projekt iz področja vzgoje, izobraževanja in duševnega zdravja. Cilj projekta je razviti celostno/holistično paradigmo vzgojno-izobraževalnega procesa. (https://logopedagogika.si/)
Priljubljena misel
»Občutje življenjske smiselnosti je najpomembnejši kriterij človekove sreče in zadovoljstva z življenjem.« (Viktor Frankl)
Kontakt
sebastjan.kristovic@almamater.si
+386 (0) 41 343 960
Prednosti študija
Obravnavanje praktičnih problemov
Dodiplomski program Socialna gerontologija je namenjen izobraževanju in usposabljanju visoko strokovnega kadra na področju gerontoloških in storitvenih dejavnosti. Študijski program je zasnovan tako, da sta poudarjena njegova uporabna narava in interdisciplinarni pristop k obravnavanju teoretičnih in praktičnih problemov s področja staranja in skrbi za starostnike. Študentje bodo spoznali in pri praktičnem delu izkusili veščine in spretnosti uveljavljenih strokovnjakov na področju skrbi za starostnike ter izkušnje odličnih praks implementirali v znanja, pridobljena iz najnovejših strokovnih in znanstvenih spoznanj.
Razvoj stokovnih kompetenc
Študenti bodo v okviru visokošolskega strokovnega študijskega programa Socialna gerontologija pridobili naslednje pomembne kompetence:
- sposobnost prepoznavanja potreb starejših in korektnega oblikovanja odziva nanje;
- sposobnost ocene stopnje samooskrbe, ki bo omogočala oceno socialnih in zdravstvenih potreb starejših;
- sposobnost delovanja v celostni obravnavi starejših in sodelovanje v paliativnem timu;
- osnovna znanja o zdravju, bolezni, staranju, prehrani, dietetiki ter fizioterapiji in rehabilitaciji po nesreči, bolezni v procesu staranja;
- prepoznavanje kazalcev bolezenskih, terapevtskih in starostnih kazalcev ter sposobnost obvladovanja reakcij na te procese;
- sposobnost prepoznavanja potrebe po socialno gerontoloških pristopih k posameznim segmentom znotraj populacije (nepomični, invalidi, mlajši in starejši upokojenci);
- sposobnost obvladovanja procesov v starosti in bolezenskih stanjih ter ustrezen pristop k oblikovanju storitev za pomoč.
Kot tak je usposobljen za storitve v podporo ohranjanja samostojnosti in preprečevanja poslabšanja stanja starejših.
Diplomirani socialni gerontolog je usposobljen tudi za vodenje in organiziranje socialno varstvenih institucij in projektnih timov, za obvladovanje globalnih trendov na področju demografskih gibanj in socialno varstvenih storitev, za obvladovanje dinamične organizacije doma za starejše, za pripravo strateškega načrta za zagotovitev varne starosti in za pripravo projektne dokumentacije za vzpostavitev novih socialno varstvenih storitev idr.
Vsa predavanja Alma Mater Europaea – ECM so e-podprta, saj jih snemamo. Spremljate jih lahko v živo, posnetek pa si lahko doma tudi večkrat ponovno zavrtite.
Štipendije in partnerstva
Zaposljivost
Diplomanti programa Socialna gerontologija se bodo s širokim in večplastnim naborom kompetenc lahko zaposlili v:
- domovih za ostarele,
- posebnih socialnih zavodih,
- centrih za socialno delo,
- zdravstvenih domovih in negovalnih oddelkih bolnišnic,
- zdraviliščih,
- terapevtsko-rehabilitacijskih centrih.