»Ker vemo, da lahko starost s seboj prinese tudi neprijetne posledice, bomo potrebovali ljudi, ki bodo obravnavali starejše prebivalstvo, starejšim pomagali ter jim lajšali in lepšali njihov preostanek življenja. Vedno več ljudi bo potrebovalo kakovostno oskrbo. Socialni gerontolog je lahko ključni timski koordinator na področju skrbi za starejše v okolju,« pravi diplomantka Doroteja Gruber. 

V raziskavi diplomske naloge je ugotovila, da je socialni gerontolog lahko primeren koordinator timske obravnave starejših, saj ima veliko gerontološkega znanja, zna komunicirati s starejšimi, je kompetenten na različnih področjih dela s starejšimi in zna usmeriti starejše k iskanju pomoči pri različnih strokovnjakih. 

»Socialni gerontolog je sicer še vedno dokaj nepoznan strokovni profil, zato menim, da bi morali širšo javnost izobraževati in ozaveščati o njegovi vlogi in prispevku pri obravnavi, delu in skrbi za starejše. Zaposleni v institucionalnem okolju varstva starejših so prepričani, da bi socialni gerontolog lahko s svojim znanjem opazno prispeval skupnosti in povezoval domske službe, koordiniral timsko obravnavo starejših, pomagal starejšim pri vsakodnevnih opravilih ter sodeloval z lokalnim in regionalnim okoljem, je jasna Gruberjeva. 

Najpomembnejši cilj socialnega gerontologa je pomagati starejšim in jim omogočiti čim lepši preostanek življenja. 

»Socialni gerontolog bi v domačem okolju, kjer živi večina starejših, lahko izvajal obiske na domu, se povezal s patronažno službo, pomagal starejšim pri pridobivanju raznih pravic iz javnih sredstev, aktivno zapolnil njihov čas ter poskrbel, da starejši ne bi bili osamljeni,« navaja diplomantka in dodaja še, da bi gerontolog v institucionalnem varstvu povezoval strokovni tim oz. ga vodil, v lokalnem oz. regionalnem okolju pa bi lahko pomagal voditi krožni sistem koriščenja storitev s povezovanjem posameznih institucij, kot so zdravstveni domovi, bolnišnice, domovi za starejše, patronažne službe, dnevni centri, medgeneracijski centri in centri za socialno delo.