Ve se, da gre za epidemijo - izziv, ki zahteva brezpogojno totalno disciplino vsakega človeka, veliko osebno požrtvovalnost zdravstvenih in socialnih delavcev ter odgovornost javnih služb, komunalnih in državnih, da to dosledno izvedejo. Zahtevajo od ljudi, da skrbijo za higieno, upoštevajo distanco, se zavarujejo in omejijo gibanje.

Po izkušnjah Kitajske se  lahko  COVID-19 obvlada tako, da se postavijo popolne zapore: najprej med regijami ali pri nas v Evropi med državami,  nato med pokrajinami ali občinami, sledi zapora lokanih skupnosti, hiš in nazadnje individualnih  stanovanj vsaj za 1-3 tedne. Med tem se pokaže, če je kdo je res bolan, da se ga oskrbi, prostori in ulice pa se po potrebi razkuži. Tako se razbremeni zdravstvene sisteme in pogrebne zavode.

Danes vidimo, da povsod, kjer so se politiki in mediji dobrikali ulici ali kjer sta  odpovedali osebna disciplina  odgovornost ljudi,   vsi trpijo; tako v Milanu, v New Yorku, v Ljubljani, v Šmarju pri Jelšah. Trpimo pa  vsi drugi z njimi.

Uspeh boja proti virusu je odvisen od nas, da si dosledno umivamo roke, da  skrbimo za higieno ljudi in stvari, da ostanemo na distanci v odnosu do drugih ljudi, da se izoliramo doma, da delamo in se izobražujemo, da smo strpni, spoštljivi do bližnjih, da solidarno delimo dobro in hudo, da lojalno izpolnjujemo javni red in mir, da skrbimo za otroke, onemogle in osamljene. Varuhi reda pa naj odločno sodelujejo pri osamitvi kršilcev javnega reda in vseh, ki ne spoštujejo zdravstvenih  navodil.

Vsi imamo danes na izbiro dve možnosti: ali gor ali dol,  ali tri tedne ali tri mesece.

V prvem primeru bomo preživeli kot vsako hudo gripo ali kot kmet preživi slano, točo ali požar.

V drugem primeru  pa lahko grozijo drugačne posledice: ustavilo  bi  se gospodarstvo, zdravstveni  epidemiji bi sledila gospodarska kriza, zmanjkalo bi denarja za plače;  gospodarski krizi bi sledila socialna kriza, ljudje si ne bi mogli kupiti dobrin za preživetje; vsemu temu pa bi sledila politična kriza, ki ima nepredstavljive posledice. Populisti z medijsko kampanjo čakajo v stilu :čim slabše, tem boljše. Vse to  lahko prepreči osveščanje ljudi brez panike. Potrebna je pravična razporeditev dobrega in slabega, solidarnost na vseh nivojih-  v družini, v firmi, v soseski, v občini in v državi in v Evropi.

Za to se predpostavlja odgovornost na vseh nivojih:

• odgovornost politikov zahteva, da hitro odločno in odgovorno ukrepajo, da zagotovijo oskrbo prebivalstva;

• odgovornost stroke, zdravnikov in zdravstvenih in socialnih institucij je, da izpolnjujejo svoje poslanstvo po vesti in znanju;

• odgovornost gospodarskih subjektov in finančnih institucij je, da zagotovijo pravično razporeditev dobrin, to naj pravično ureja država;

• odgovornost učiteljev, staršev naj se kaže, da sebe in otroke spodbujajo in vzgajajo v duhu  premagovanja krize;

• odgovornost Cerkve je, da vliva upanje, mir in zaupanje ljudi;

• odgovornost medijev je v tem, da spodbudno obveščajo, da prispevajo k moralni in politični strpnosti, da ne nasedajo politikantskim intrigam finančnih ali političnih centrov moči, ki jih sicer plačujejo, in da ne spodbujajo socialne patologije v boju klik za oblast;

• odgovornost varuhov reda in miru naj bo, da ne govorijo o kaznovanju, ampak da skrbijo za javni red in mir,  socialno neprilagojene nestrpneže pa izolirajo;

• odgovornost državnikov pa je v tem, da modro in strateško skrbijo za notranji red in zunanjo varnost ljudi, premoženja, demokracije in človekovih pravic ter za blaginjo in mir.

Tega se na Alma Mater zavedajo učitelji, študenti in vsi drugi zaposleni. Naši učitelji in raziskovalci delajo v zdravstvenih ali socialnih ustanovah, drugi pa prevajajo tudi kitajske priročnike za boj proti virusu COVID-19 za zdravstvene delavce.

Danes se posebej zahvaljujemo sodelavcem Alma Mater, ki v teh dneh delajo po bolnicah ali kot prostovoljci v domovih za starejše. Želim vsem, da pazijo na svoje zdravje in zdravje bližnjih. Državnikom pa želim, da z državniško modrostjo skrbijo za mir, zdravje in blagostanje vseh ljudi, da bomo v nekaj tednih nadaljevali delo z novimi spoznanji po nujni solidarnosti med ljudmi.

Prof. dr. Ludvik Toplak,
predsednik AMEU ECM