Centri za nadzor in preprečevanje bolezni poročajo, da ima leta 2022 diagnozo ASD eden od 44 otrok v primerjavi z enim od 150 otrok leta 2000. To za starše, vzgojitelje in skupnosti pomeni, da je v razredu veliko več otrok, za katere je bilo ugotovljeno, da imajo posebne potrebe in potrebujejo specializirano pomoč. »Učitelji in pomočniki bodo morda morali pomagati tem učencem pri predelavi gradiva na drugačen način, da se ga bodo lahko bolje naučili, ali pa bodo morda morali učencem pomagati pri obvladovanju čustev ali učenju socialnih veščin za boljšo interakcijo z vrstniki in svetom okoli sebe,« poudarja prof. dr. Vladimir Trajkovski, profesor na Inštitutu za specialno edukacijo in rehabilitacijo Filozofske fakultete Univerze "Sv. Ciril in Metod" v Skopju v Makedoniji. Je predsednik in eden od ustanoviteljev Makedonskega znanstvenega društva za Avtizem. 

Naraščajoča pojavnost ASD in večja ozaveščenost o tem, kaj potrebujejo učenci z motnjo avtističnega spektra, da bi bili uspešni v razredu, sta ustvarila povpraševanje po učiteljih in strokovnjakih, ki so posebej usposobljeni za delo z otroki z avtizmom. »Razumevanje, kaj avtizem je in kaj ni, kaj pričakovati in kako komunicirati s posamezniki, ki imajo to vseživljenjsko motnjo v razvoju, je lahko zelo pomemben vidik dela šolskega psihologa, učitelja posebnega izobraževanja, govornega jezika, delovnega terapevta, ravnatelja, zdravnika, fizioterapevta, specialista za vedenje in mnogih drugih,« izpostavlja dr. Trajkovski.

O zapletenih potrebah študentov z avtizmom je spregovoril tudi Fred Volkmar, profesor za otroško psihiatrijo, pediatrijo in psihologijo na Univerzi Yale, ki velja za mednarodno avtoriteto na področju Aspergerjeve motnje in avtizma: »Razvojne motnje vključujejo vrsto problemov. Včasih smo jih imenovali duševna zaostalost, danes pa temu pravimo intelektualna oviranost, ki je ena najpogostejših oblik razvojnih motenj.«

Strokovnjaki so se v razpravi na konferenci Za človeka gre dotaknili tudi potrebe o izobraževanju strokovnjakov za zdravljenje motenj avtizma. »Države jugovzhodne Evrope nimajo izobraževanja o avtizmu kot zahodne države. Primanjkuje znanja in strokovnjakov za avtizem. Obstaja tudi potreba po uvedbi avtizma kot obveznega predmeta na prvi stopnji študija v učne načrte oddelkov za defektologijo, rehabilitacijo, pedagogiko, psihologijo, pedagoške fakultete, prav tako po uvedbi izbirnega predmeta Avtizem na prvi in drugi stopnji študija na medicinskih fakultetah in po dodatnih izobraževanjih za zdravstveno, defektološko, pedagoško in drugo strokovno osebje, ki dela v centrih za avtizem in v izobraževalnih ustanovah, še poudarja dr. Trajkovski.