»Cilj vzgoje in celotnega vzgojno-izobraževalnega procesa je celovito delujoča, osmišljena, avtonomna in zadovoljna oseba v skladu s trenutnimi razvojnimi značilnostmi.«

S temi besedami je številne udeležence okrogle mize uvodoma nagovoril prof. dr.  Sebastjan Kristovič, raziskovalec in strokovnjak iz področja vzgoje, logoterapije in duševnega zdravja ter direktor Mednarodnega inštituta za psihoterapijo in uporabno psihologijo, ki je med drugim predstavil tudi nov akreditirani inovativni študijski program izpopolnjevanja na področju vzgoje in izobraževanja: Logopedagogika.

»Študijski program Logopedagogika je prvenstveno namenjen pedagoškim delavcem in je mednarodno veljaven ter akreditiran pri NAKVIS-u,« je pojasnil dr. Kristovič in dodal, da je logopedagogika utemeljena na holističnem pristopu oziroma na Franklovi antropološki naravnavi k razumevanju človeka (logoterapija/eksistencialna analiza) in na temeljnih usmeritvah izobraževanja, ki jih podaja Unesco ter Evropska komisija; še posebej sta v ospredju četrti in peti steber: učiti se biti in učiti se postati.

Na strokovnem posvetu so se strokovnjaki dotaknili področij vzgoje, izobraževanja in duševnega zdravja, ki so v slovenskem prostoru izredno problematična, podhranjena in sistemsko zanemarjena. Strinjali so se, da je vzgojno-izobraževalni sistem v Republiki Sloveniji potreben temeljite in celovite prenove. Ključno pri tem pa je medsebojno povezovanje in sodelovanje.

»Družba, ki ne spoštuje pomena šolskega dela, družba, ki dojema šolo le kot potrošnika javnega denarja, ne more razviti pozitivnega odnosa do enega najpomembnejših gradnikov za kvalitetno prihodnost lastne države in njenega naroda. Bojim se, da smo se v Sloveniji znašli točno na tej točki razmišljanja,« je izpostavila Tatjana Vaupotič Zemljič, ravnateljica Osnovne šole Ljudski vrt in se vprašala, ali »bomo kot družba res samo nemo opazovali, kdo bo oblikoval šolo prihodnosti, kakšna sploh bo naša šola ali bomo vklopili vse alarme in naredili vse, da bo slovenska šola, ki je danes dobra šola, šla tudi v prihodnosti v pravo smer?«

“O duševnem zdravju otrok je treba pisati, govoriti, brati in si ga prizadevati ohranjati, ker je duševno zdravje današnjih otrok ključni temelj duševnega in siceršnjega zdravja otrok jutrišnje skupnosti in prispeva k dobrobiti skupnosti. Zavzemam se, da bi šolski sistem vključil več vsebin in dejavnosti, povezanih s človečnostjo, med drugim da bi prostovoljno delo sistemsko uvajali v šole kot eno najboljših možnosti učenja socialnih odgovornosti in prosocialnega delovanja skozi izkušnjo,” je izpostavila dr. Anica Mikuš Kos, doktorica medicine, specialistka otroške psihiatrije.

Predsednica Društva šolskih svetovalnih delavcev Slovenije mag. Maruška Željeznov Seničar se je osredotočila na odnos med šolo in družinami oziroma starši: »Prelaganje odgovornosti, kaj bodo pri vzgoji naredili starši in kaj šola je neumno. Vsak nosi svojo odgovornost na področju za katerega je kompetenten. Pozabljamo, da je v odnosu med šolo in družinami glavni akter otrok, ki pa mora biti aktivno vključen v proces. So-delovanje, so-ustvarjanje in od-nos so ključnega pomena.”

Dr. Kristovič rešitve vidi v povrnitvi avtonomije, integritete in dostojanstva pedagoškim delavcem ter vzgoji in izobraževanju. Kakšno osebo želimo ob koncu vzgojno-izobraževalnega procesa, kam želimo, da otrok 'pride'ob zaključku šolanja, kakšen naj postane, kaj je pravzaprav cilj vzgojno-izobraževalnega procesa? Cilj nikoli ne sme biti samo izobrazba ali podano znanje, ampak tudi celostno razvita in integrirana osebnost,« je poudaril. 

»Področja vzgoje, izobraževanja in duševnega zdravja so v slovenskem prostoru izredno problematična, podhranjena in sistemsko zanemarjena. Vedno več je duševnih stisk in duševnih bolezni. Vedno več mladih toži o občutkih nesmiselnosti, anksioznosti, depresiji, vedenjskih težavah, pomanjkanju volje in motivacije ter občutjih notranje praznine življenja. Ogromno je samodestruktivnega vedenja, agresivnosti, bulimije nervoze, anoreksije nervoze, samomorilnih misli, poskusov samomorov in samopoškodovanja. Imamo celotne generacije otrok in mladostnikov, ki so zasvojeni z zasloni. Gorijo nam vsi alarmi,« še opozarja dr. Kristovič.

Predsednica Zveze aktivov svetov staršev Slovenije Lara Romih pa je prepričana, da se z otroki ne dela na komunikacijskih veščinah, ročnih spretnostih in osebnem razvoju, čeprav bi bilo to potrebno: “Odkar je bila ustanovljena osnovna šola, kot si jo je zamislila Marija Terezija, je minilo že več kot 250 let, princip poučevanja pa je skozi ves ta čas ostal enak: ‘sedi, poslusaj, zapiši.’ V današnjem času, ko so informacije na dosegu z enim samim klikom in v nekaj sekundah, to ni več smiselno.”

Celotni posnetek okrogle mize je na voljo TUKAJ.