Na Fakulteti za strojništvo Univerze v Mariboru intenzivno razvijajo postopke hitre izdelave prototipov, orodij in končnih izdelkov. To so tehnologije, s katerimi je mogoče izdelati poljubno oblikovno zahtevne izdelke, ne oziraje se na tehnološke omejitve kot jih poznamo pri običajnih izdelovalnih postopkih (preoblikovanje in odrezavanje). Tako imenovan 3D tisk se hitro uveljavlja za izdelavo zapletenih izdelkov po meri. Velika možnost uporabe se je izkazala v medicini na področju medicinskih vsadkov. Zato se v svetu pojavlja vse več posegov, kjer je 3D tisk vključen v kirurške posege, postopke diagnostike in izdelavo medicinskih pripomočkov. 

»Tudi v Sloveniji se je uveljavila vgradnja vsadkov iz biološko združljivih materialov z uporabo metod hitre izdelave. Tako se je med Fakulteto za strojništvo in UKC Maribor pred več kot desetletjem razvilo uspešno sodelovanje, najprej na nevrokirurškem področju, temu pa so sledili še ortopedi, ORL, čeljustni kirurgi idr. Od vgradnje prvega po meri izdelanega lobanjskega vsadka pa do danes se je uporaba te tehnologije zelo razmahnila,« pojasnjuje nevrokirurg prof. dr. Tadej Strojnik, ki bo v okviru panela na konferenci predstavil svoje izkušnje skupaj s strokovnjaki Fakultete za strojništvo in kolegi zdravniki. 

»Na medicinskem področju bodo predstavljeni primeri na področju nevrokirurgije, maksilofacialne kirurgije, kardiokirurgije in ortopedije. Prikazani bodo primeri uporabe vsadkov na področju rekonstrukcije lobanje, rekonstrukcije obraza, uporaba subperiostalnih implantatov v maksilofacialni kirurgiji, uporaba kostnih implantatov v ortopediji, ter rekonstrukcija prsne kosti po odprti operaciji na srcu,« še pojasnjuje dr. Strojnik in dodaja, da se metode izdelave individualiziranih vsadkov danes uspešno uporabljajo v praksi, kjer pa še vedno pa ni idealnega materiala za izdelavo vsadkov. 

»Razvoj 3D tiska je hiter in obetaven. Zelo pomembno je spoznanje, da lahko z medpanožnim sodelovanjem pridemo do novih spoznanj, ki vodijo k hitrejšemu razvoju znanosti na sploh. Najpomembnejše pa je, da nova spoznanja uspešno prenesemo v klinično rabo za dobrobit bolnika,« še zaključi dr. Strojnik.