Lanina želja po pomoči ljudem v stiski je nastala v času, ko je skupaj s starši preživljala poletne počitnice v Egiptu in Tuniziji. »Zgrožena sem vedno znova ugotavljala, kako katastrofalne so življenjske razmere na tem območju, medtem ko se turisti zmenijo le za znamenitosti starodavne zgodovine in turistično ugodje,« se spominja Lana in dodaja, da je ves čas razmišljala, kako bi lahko tem ljudem pomagala. »Zdravje ljudi v državah v razvoju ima izjemno pomembno vlogo. Predvsem fizično zdravje in vzdrževanje telesnih funkcij, saj ljudje v teh državah vsa dela opravljajo ročno, brez strojev. Fizioterapija je pri tem ključnega pomena,« poudarja Lana Ritlop, ki se je po končani Srednji zdravstveni šoli v Murski Soboti odločila za študij fizioterapije na Alma Mater.

Njeni odločni koraki prostovoljstva so se pričeli že v prvem semestru študija. Leta 2018 se je pridružila mesečni odpravi Potuj kot prostovoljka v Gambijo. »Čeravno sem imela le osnovno znanje prve pomoči in fizioterapije sem hitro ugotovila, da lahko v tamkajšnjih bolnišnicah zelo veliko pomagam. Na takšnih odpravah ne gre zgolj za strokovno znanje, pač pa tudi za empatijo, srčnost, spoštljiv odnos do sočloveka in pristen občutek podpore ljudem v stiski,« se spominja svojih začetkov.

Ob vrnitvi domov je zasnovala svoj projekt Fizioterapevti brez meja, ki je v štirih letih delovanja postal projekt Študentskega sveta Alma Mater Europaea. To Lani Ritlop prihrani čas in denar za lastno administracijo. »Veliko dela in energije sem vložila v ta projekt. Včasih bi najraje kar obupala, vendar se nisem predala in danes sem ponosna nase. V letu 2020 sem organizirala in vodila odpravo petih študentk Alma Mater v Gambijo, kjer smo pomagale pri delu v bolnišnici,« pravi Lana in nadaljuje, da sta takoj naslednje leto na odpravo krenili že dve skupini. »Prva za tri tedne v Gambijo in druga za tri tedne v Gano. Skupno je bilo v Afriki 14 študentov,« pojasni Lana in doda, da je v okviru projekta še približno 100 študentk opravljalo prostovoljno delo v slovenskih rehabilitacijskih objektih.

Del prostovoljne ekipe je od minulega leta tudi Eva Menhart, prav tako študentka fizioterapije na Alma Mater: »Občutki, da lahko s svojim znanjem in pripravljenostjo pomagaš drugim ljudem so nepopisni. Pri delu se osredotočamo na praktično znanje in fizične sposobnosti, ne na drago opremo. Čas v Gambiji in Gani se ustavi, dobesedno, tam skoraj nihče nima ure. So pa ljudje bogati v spoštovanju, vzajemnosti in hvaležnosti,« opisuje Eva in dodaja, da bi tamkajšnji bolniki običajno morali plačati tovrstna zdravljenja, Lani Ritlop pa je uspelo, da s pomočjo projekta bolnišnicam zagotavljajo tehnično opremo in finančna sredstva ter tako bolnikom omogočajo brezplačne storitve.

»Iskreno smo hvaležni za vsak evro. Minulo leto smo s pomočjo Generali zavarovanja prejeli 2500 EUR. Zelo smo bili zadovoljni, kajti to je bila največja donacija, ki smo jo kadarkoli prejeli,« hvaležno pripoveduje Lana in dodaja, da so s skupnim zneskom v višini 4000 EUR v Gani kupili ultrazvočni aparat in dva Dopplerjeva ultrazvočna stroja za izmero hitrosti pretoka krvi in kisika cilindrov za prezračevanje.

Seveda so v teh letih nastale številne zgodbe in anekdote. »Spomnim se obupane matere, katere otrok je imel velike težave z dihanjem. Zagotovili smo plačilo pregleda in ustrezno zdravljenje. Ne bom pozabila nasmeha na obrazu matere, ki se je nekaj dni kasneje prišla zahvaljevati, saj je bilo dojenčkovo zdravstveno stanje veliko boljše,« pripoveduje Lana in dodaja, da je zdravljenje predstavljalo strošek v višini zgolj 50 EUR. »V Sloveniji se premalo zavedamo, da lahko z zneskom, v vrednosti malo boljše majice, rešimo mladi življenje,« je pripomnila Eva Menart. Lana Ritlop omeni še izkušnjo njenega sodelovanja pri rojstvu dvojčkov s pomočjo reznega rezu in soočenje z brutalnim obrezovanjem deklet, ki je še vedno prisotno.

Delo Lane Ritlop je velika motivacijo za druge študente in družbo na splošno, pri čemer ne gre zgolj za delovno izkušnjo, pač pa izjemno mero požrtvovalnosti, srčnosti in pripravljenosti pomagati drugim, kljub neznanim in težkim delovnim pogojem. Tovrstne odprave pa predstavljajo tudi finančni strošek: »Približno 1800 EUR na osebo, od tega se okoli 800 EUR kasneje povrne s štipendijo Republike Slovenije. Tukaj ne gre za prosti čas, pač pa zahtevno delovno nalogo, kateri moraš biti resnično pripaden,« je jasna Lana. Njeno uspešnost je prepoznal tudi slovenski inštitut Voluntariat in jo povabil k projektu Humus in Jam, kjer bo pomagala ljudem, ki trpijo zaradi okupacije in vojnega konflikta.

Lanini cilji so usmerjeni naprej, pri čemer pa ambiciozna študentka potrebuje tudi veliko podpore. »Želim si razviti strukturo za naše fizioterapevtsko delo, ki bo služilo kot model za izkazovanje pomoči ljudem, brez velikih materialnih virov,« je jasna in hvaležna Alma Mater Europea, ki celotni ekipi nudi veliko pomoč pri logistiki, medicinski opremi in mreženju. »Zelo cenimo pobudo Lane Ritlop in podpiramo njeno zavezo že od samega začetka. S tem navdihuje mlade generacije za humanitarne projekte, za pomoč prikrajšanim ljudem tukaj v Sloveniji in po vsem svetu,« pove predsednik Alma Mater Europae prof. dr. Ludvik Toplak. Njeno delo podpira tudi koordinator študijskega procesa prof. dr. Sebastjan Kristovič: »Srčnost in entuziazem posameznikov spreminja svet. Veseli smo lahko, da imamo takšne študente.«

»Zame je na koncu najpomembnejše, da naredimo čim več dobrega drug drugemu, da lahko iskreno rečemo besede hvala in žal mi je ter čim več časa preživimo s tistimi, ki nas imajo radi. V življenju ne štejejo materialne stvari in dejstva, kaj drugi mislijo o nas,« še zaključi Lana Ritlop, ki se v naslednjih dneh, skupaj s še tremi študentkami fizioterapije na Alma Mater Europaea, podaja na novo odpravo. Tokrat v Indijo.

Galerija