Namen diplomskega dela je bil na podlagi pregleda strokovne in znanstvene literature ugotoviti, katera kombinacija fizioterapevtskih storitev je najučinkovitejša pri postoperativni rehabilitaciji roke po zlomu distalnega dela koželjnice. Diplomantka se je osredotočila na tri glavne parametre funkcionalnosti roke: povečevanje gibljivosti, moči stiska roke in prevencijo oziroma obravnavo kompleksnega regionalnega bolečinskega sindroma (KRBS).

V pregled literature je na podlagi vključitvenih in izključitvenih kriterijev vključila deset člankov, ki so raziskovali učinkovitost različnih fizioterapevtskih storitev. “Pri analizi rezultatov sem ugotovila, da je najbolj učinkovita kombinacija za povečevanje gibljivosti in moči stiska roke sestavljena iz zgodnje mobilizacije, manualne terapije in prilagojenega treninga moči. Zgodnja mobilizacija je bila najpogosteje uporabljena terapija, saj se je pojavila v petih od desetih vključenih raziskav,” pojasnjuje Nika Kerneža.  

Poleg tega je tudi ishemična vadba pokazala obetavne rezultate pri povečevanju aktivne gibljivosti in moči stiska roke, pri čemer ni bilo zaznanih negativnih stranskih učinkov. Pri prevenciji oziroma obravnavi KRBS pa se je ob kombinaciji zgodnje mobilizacije in manualne terapije za uspešno fizioterapevtsko storitev izkazala tudi senzomotorična terapija.

Diplomantka zaključuje, da je postoperativna rehabilitacija po zlomu distalnega dela koželjnice kompleksen proces, ki zahteva ustrezno izbiro kombinacij fizioterapevtskih storitev. Pomembno je upoštevati individualne potrebe vsakega pacienta, naravo zloma in slediti najnovejšim smernicam v fizioterapevtski praksi.