Teme so posvečene povezavi med tradicionalno in digitalno arhivsko teorijo in prakso ter vplivu IT na delo arhivov. Podroben program najdete TUKAJ.

Zvrstila se bodo številna predavanja vrhunskih znanstvenikov s področja arhivske znanosti, arhivistike ter arhivske teorije in prakse, ki prihajajo iz 15 držav sveta: Italije, Romunije, Poljske, Omana, Ukrajine, Kazahstana, Malte, Nemčije, Hrvaške, Madžarske, ZDA, Češke, Finske, Bosne in Hercegovine ter Slovenije. 

»Klasična in digitalna arhivska teorija in praksa ter vpliv informacijskih tehnologij na delo v profesionalnih arhivih in arhivskih službah pri ustvarjalcih sta nesporno tesno povezani temi. Odgovorili bomo na mnoga vprašanja digitalnih inovacij in IT dokumentov v odnosu s kibernetsko varnostjo in na splošno zaščito podatkov. Posebej nas zanimajo novi pristopi za sisteme upravljanja elektronskih dokumentov ali njihovega arhiviranja. Seznanili se bomo tudi s podatki, metapodatki in parapodatki v arhivski teoriji in praksi, pri čemer moramo upoštevati digitalno transformacijo papirnih dokumentov in drugih pomembnih vprašanj. Vse to se seveda veže na arhivsko znanost, arhivistiko ter arhivsko teorijo in prakso, saj vključuje rešitve za nove postopke pri poslovanju z arhivskim in dokumentarnim gradivom, pri čemer nam ne smejo biti tuje najmodernejše rešitve, ki jih prinašata digitalizacija in umetna inteligenca, čeprav moramo biti pri uporabi obeh močno previdni,« je v uvodnem nagovoru izpostavil predstojnik arhivistike na Alma Mater in direktor Mednarodnega inštituta arhivskih znanosti  prof. dr. Peter Pavel Klasinc.