»Prebivalstvo celotne EU se stara, manjše število rojstev in daljša pričakovana življenjska doba pa sta dejavnika, ki izpostavljeno dejstvo potrjujeta. Pričakovana življenjska doba se podaljšuje tudi v Sloveniji, saj starejši od 64 let predstavljajo že šestino vsega prebivalstva naše podalpske dežele, v naslednjih nekaj desetletjih pa se bo ta delež povečal na tretjino. Preprosto dejstvo je, da ima današnji upokojenec, ko prestopi iz delovno aktivnega okolja v status upokojenca, pred seboj še kar nekaj aktivnih let življenja, pod pogojem, da mu zdravje to dopušča. Dejstvo je tudi, da veliko število upokojencev ne spada v domove za ostarele, saj so s svojo mentalno in psihofizično kondicijo popolnoma sposobni samostojnega življenja izven tovrstnih ustanov. Z razvojem moderne medicine in sodobnega načina življenja, ki sta življenjsko dobo podaljšala, je smiselno razmisliti o svežem, inovativnem pristopu ukvarjanja družbe in države do omenjene populacije v tretjem življenjskem obdobju. Pojavi se vprašanje: ''Na koga se obrniti v takšni situaciji?'',« poudarja Lidija Ribič, ustanoviteljica Zadruge Mozaika generacij in študentka socialne gerontologije. To pa je bilo tudi vodilo za debato na okrogli mizi v Cankarjevem domu. 

Galerija