»Obstajati mora upanje za mirno rešitev političnih, družbenih in okoliških konfliktov med državami sveta. Prihodni mir je treba opredeliti ne le kot odsotnost vojne ali kolektivnega nenasilja, ampak tudi kot proces zamišljanja novih oblik sobivanja narodov in demokracij,« je prepričan prof. dr. Lenart Škof, dekan Alma Mater Europaea – ISH Fakultete za humanistični študij in nadaljuje, da je brutalna ruska invazija na Ukrajino v Evropo vrnila vojno, skrajno nasilje in uničenje. V teh najtežjih časih za Ukrajince je izjemno težko spodbujati razmišljanje o miru za človeštvo. Pa vendar, ali to pomeni, da je treba zdaj opustiti kantovski telos večnega miru v Evropi, opredeljen pred več kot 225 leti? Če ne, kako ga sploh oživiti in preoblikovati tako, da bo zajemal ne le tako imenovani demokratični mir, temveč tudi mirno reševanje socialnih, okoljskih in drugih političnih konfliktov med vsemi državami ne glede na njihov notranji politični sistem?

»Kako naj bi torej mir konceptualno opredelili: kot enostavno odsotnost vojne; kot kolektivno nenasilje; kot mir pogumnih; kot utopija; kot proces reševanja konfliktov; kot čista duhovna izkušnja; ali le kot obdobja premirja ali prekinitve ognja med fazami sproščenega nasilja?« vprašanja niza dr. Škof.

Cilj panela, ki bo 16. marca 2023 ob 15.00, je orisati nekaj načinov za izhod iz trenutne slepe ulice in si zamisliti nove oblike življenja, skupaj kot narodi in demokracije v prihodnosti.

Sodelujoči v razpravi:

prof. dr. Lenart Škof, AMEU – ISH; prof. dr. Christophe Wasinski, Université Libre de Bruxelles; prof. dr. Ryoa Chung, Oddelek za filozofijo, Université de Montréal; prof. dr. Eduardo Mendieta, Univerza Penn State; prof. dr. Klaus-Gerd Giesen, Université Clermont Auvergne; prof. dr. Nyathmar de Olivieira, Papeška katoliška univerza v Porto Alegreju; dr. Gašper Pirc, raziskovalec, Alma Mater Europaea - ISH, ZRS Koper; prof. dr. Cirila Toplak, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani; prof. dr. Thomas Hippler, Univerza v Normandiji