“Stres delimo na akutni in kronični. Akutni stres je kratkotrajna reakcija na neposredno nevarnost, medtem ko je kronični stres dolgotrajna in ponavljajoča se izpostavljenost stresnim situacijam. Stres je subjektivno občutenje, zato ni mogoče določiti, kakšna količina stresa je prevelika. Fizioterapevti se soočajo s številnimi stresorji, kot so pacienti, pretirana količina dela, pritiski nadrejenih in konflikti s sodelavci,” pojasnjuje diplomant.

Zdravstveni delavci, vključno s fizioterapevti, so med najbolj dovzetnimi za stres na delovnem mestu. Zaposleni in podjetja se morajo zavedati vzrokov in posledic stresa ter poznati načine za njegovo omejitev. Kronični stres lahko vodi do depresije, kardiovaskularnih bolezni, izgorelosti in drugih resnih težav. Med tehnike zmanjševanja stresa sodijo gibanje, zdrava prehrana, meditacija, joga in dihalne vaje.

Empirični del diplomskega dela je pokazal, da se fizioterapevti redno soočajo s stresnimi situacijami zaradi visoke stopnje odgovornosti, čezmernega dela in omejenega prostega časa. “Raziskava je pokazala, da spol fizioterapevtov ne vpliva na doživljanje stresa, prav tako pa se nivo stresa statistično ne razlikuje glede na sektor zaposlitve. Fizioterapevti so enakomerno izpostavljeni stresu ne glede na to, ali delajo v javnih ali zasebnih ustanovah, niti starost fizioterapevtov ni povezana z oceno stresa,” še pojasnjuje Miha Ramšak.

Stres vpliva na psihično in fizično zdravje fizioterapevtov, zato je ključnega pomena, da se posamezniki in organizacije zavzemajo za obvladovanje stresa ter skrbijo za svoje duševno in telesno zdravje.