Nenehen in hiter razvoj na področju zdravstva nedvomno zahteva, da se izvajalci zdravstvene nege, kot pomemben in nepogrešljiv člen v zdravstvenem sistemu, nenehno izobražujejo, izpopolnjujejo in nadgrajujejo svoje znanje. »Vseživljenjsko izobraževanje izvajalcev zdravstvene nege doprinese k zagotavljanju kakovostne in varne obravnave pacientov v zdravstveni negi. V zaključni nalogi sem se osredotočila na glavne motivacijske dejavnike in ključne ovire tako do formalnega in neformalnega izobraževanja, kot tudi do izobraževanja na daljavo,« pojasnjuje diplomantka Lidija Zorman in dodaja ugotovitve, da se v Pomurju izobražuje zelo malo izvajalcev zdravstvene nege, kar pripisujejo osebnim razlogom, prezaposlenosti na delovnem mestu, finančnim razlogom, pomanjkanju časa in kadra v zdravstveni negi, preobremenjenosti. »Prav pomanjkanje kadra, s katerim se v zadnjem času sooča zdravstvena nega, vpliva na preobremenjenost njenih izvajalcev in posledično slabša njihov odnos do vseživljenjskega izobraževanja,« še poudari diplomantka.

Zanimivi so tudi rezultati raziskave diplomske naloge, ki so pokazali, da bi izvajalci zdravstvene nege v pomurski regiji svoje formalno izobraževanje bistveno raje nadaljevali, če bi bilo za njih v Pomurju na voljo dodiplomsko formalno izobraževanje na reden način. »Oddaljenost izobraževalnih ustanov namreč poslabšuje njihov odnos do nadaljevanja tovrstnega izobraževanja. Iz tega lahko povzamem, da je pridobitev koncesije za izvajanje študija zdravstvene nege v pomurski regiji na reden način ključnega pomena za prihodnost izobraževanja pomurskih izvajalcev zdravstvene nege,« izpostavlja Lidija Zorman in dodaja, da bi bilo, kljub zavedanju izvajalcev zdravstvene nege v pomurski regiji o pomembnosti neformalnega izobraževanja,potrebno dodatno dvigniti njihovo motiviranost za udeležbo na neformalnih izobraževanjih. 

Vpliv na vseživljenjsko izobraževanje izvajalcev zdravstvene nege je pustila tudi epidemija covid-19. »V zdravstveni negi smo se morali prilagoditi zahtevam epidemije covid-19 z izobraževanjem na daljavo. Smiselno bi bilo poiskati možne rešitve za boljše pridobivanje praktičnega znanja pri izobraževanju izvajalcev zdravstvene nege na daljavo in hkrati najti načine, s katerimi bi spodbudili njihovo zbranost, pozornost in sporazumevanje,« še povzema diplomantka in doda, da je zavedanje zdravstvenih ustanov  o tem, kako pomembno je vzpodbujanje in vlaganje v izobraževanje svojih zaposlenih, ključnega pomena za uspešnost zdravstvene ustanove. 

Od leve proti desni: somentor magistrskega dela izr. prof. dr. Sebastjan Kristovič, predsednica komisije na zagovoru red. prof. dr. Majda Bastič, magistrantka Lidija Zorman, mentorica magistrskega dela doc. dr. Jerneja Farkaš - Lainščak, strokovna somentorica magistrskega dela pred. Nataša Kreft, mag. zdr. soc. manag.