Skrivnostih generacije Z na trgu dela ter o tem kako jih privabiti, razumeti, navdihniti in motivirati je uvodoma predstavila Vesna Miloševič Zupančič, strokovna vodja e-Študentskega Servisa. »Generacija Z je nekoliko drugačna od prejšnjih, kar je razumljivo, saj sta jim bila telefon in računalnik položena praktično že v zibelko. Že v času prakse in študentskega dela želijo pridobiti relevantne delovne izkušnje. Iščejo dela, povezana s smerjo šolanja, ki prinašajo pomembne kompetence, znanja in vodijo do rednih zaposlitev. Pri prvi zaposlitvi od delodajalcev pričakujejo prilagodljivost, hibridno delo, jasen načrt napredovanja in karierno rast, prav tako želijo biti sprejeti in slišani ter potrebujejo povratne informacije, uvajanje in mentorstvo. Mladi želijo pravično plačilo, usklajevanje dela z zasebnim življenjem, pomembne so jim okoljske teme, skrbi jih za duševno zdravje.«

Po uvodnem predavanju so bili udeleženci razdeljeni v manjše skupine oz. omizja. Udeleženci so se izmenjevali med posameznimi omizji, vodje omizij pa so ostajali, kar je omogočalo skupno rabo, nadgrajevanjein sintetizacijo različnih perspektiv in idej.  Teme razprav so bile:

·      Vrednote mladostnikov,

·      Načini učenja mladostnikov,

·      Razvoj globalnih kompetenc,

·      Vključevanje v delovno sfero,

·      Kompetence za prihodnost,

·      Uporaba tehnologije in digitalnih veščin.

Ugotovitve:

Udeleženci so se strinjali, da pri današnji generaciji mladih ni pripadnosti, nekateri so zelo egocentrični, spet drugi pa imajo izjemno razvit čut za ljudi. Prevladuje tudi pomankanje bontona in spoštovanja avtoritete. 

Študentje se bolj zavzemajo za globinski pristop k učenju, če jih učitelj zna aktivno vključiti. Mladi iščejo stabilnost, možnost napredovanja in inovativno delo. Želijo biti vključeni, slišani in upoštevani. 

Industrija išče splošne kompetence, timsko delo socialne in komunikacijske spretnosti in ne zgolj papirja o izobrazbi. Pomembni so kritično razmišljanje, čustvena inteligenca in globalne kompetence, ki so opredeljene kot preplet znanj, spretnosti, stališč in vrednot, ki jih posamezniki potrebujejo za uspešno delovanje v globalni skupnosti.

Sogovorniki težave vidijo tudi v nefleksibilnosti izobraževalnega sistema in pomanjkanju samoiniciative študentov. Prav tako je premalo stika med fakultetami in podjetji, česar se zavedajo tudi podjetniki.