Arhivisti se z družbenimi in tehnološkimi spremembami primarno srečujejo ob evidentiranju in pri prevzemanju arhivskega gradiva od ustvarjalcev v pristojne arhive, saj družbene spremembe prinašajo razlike v formiranju novih ali obnovljenih ustvarjalcev ter tako arhivskih fondov. 

»Glede evidentiranja in informiranja fondov smo vezani na prekinitve časovne opredeljenosti določenega ustvarjalca, obenem pa gre dejansko za arhivsko gradivo enega. Tega moramo zaradi sprememb različno opredeliti v novem časovnem obdobju in pogosto navesti tudi novega ustvarjalca. V bistvu pa je to arhivski fond, ki ga moramo klasificirati ob sprejemu v pristojni arhiv. Ta problem se odraža tudi v popisih in evidencah fondov, tako na nivoju pristojnega arhiva, kakor tudi pri evidencah fondov cele države,« je jasen prof. dr. Peter Pavel Klasinc, predstojnik arhivistike na Alma Mater Europaea – ECM.

»Za doseganje dostojnosti v arhivistike so nujno potrebni strokovno usposobljeni strokovnjaki, kot so diplomirani arhivisti, magistri arhivistike in dokumentologije ter doktorji arhivskih znanosti,« je prepričan prof. Klasinc in poudarja, da je lahko dostojanstvo pogojeno tudi z uradno izobrazbo ter z njo povezanimipridobljenimi nazivi. »Arhivski strokovnjaki morajo glede na pozitivno arhivsko zakonodajo, podzakonske akte, standarde in podobno, zagotoviti njihovo izvajanje in si tako pridobiti dostojanstvo. To vse pa je povezano z upoštevanjem pravnih regulativov, pravilnim materialnim varstvom, predvsem pa mora sloneti na zavesti, da bo izvajanje dostojanstva v arhivski teoriji in praksi pomenilo tudi ugodne razmere za ohranjanje arhivskega gradiva kot kulturne dediščine na nacionalnem nivoju in internacionalnem nivoju,« še pojasnjuje prof. dr. Klasinc.  

Galerija