Vsebuje detajlne obrazložitve statusov v družbi in uradih, ki v znanstvenem članku navadnemu bralcu niso samoumevni, prav tako pa je lažja za razumevanje s strani laičnega bralca, saj se osredotoča predvsem na Petoviono in s tem vpliva na boljše poznavanje lastne zgodovine in na povečanje zavedanja pomena dediščine na nacionalni ravni. 

V magistrskem delu so prvič v obliki kataloga zbrani vsi arhivarji v Rimskem imperiju, kar daje delu še dodatno težo.

Magistrsko nalogo je Armin Bečić uspešno zagovarjal 20. junija 2022.

Kot ugotavlja avtor magistrske naloge so arhivi v rimskem imperiju dobivali vse večji pomen, še posebej od cesarske dobe naprej, ko se je fiskalna uprava začela širiti zaradi nenehno naraščajočih finančnih potreb in širitve upravnega aparata. Skoraj vsaka oblast je imela svoj lastni arhiv (tabularium), kar dokazujejo številni epigrafski viri, ki dokumentirajo t. i. tabularije (in njihovo osebje) ne samo v Rimu in Italiji, temveč tudi v provincah Rimskega cesarstva. 

V Petovioni se je oblikovalo eno od središč ilirskega carinskega okrožja (vectigal Illyricum, publicum portorium Illyrici), vojska v podonavskih provincah pa je bila verjetno plačana iz dohodka, imenovanega portorium.
Zraven tabularijev ilirske carinske uprave so bili v Petovioni tudi uradniki tabularijev v davčnem uradu za dediščine (vicesima hereditatium). 

V Petovioni v deželni davčni upravi niso bili dejavni samo tabularii provinciae in njihovi pomočniki, temveč tudi ustrezni uradniki ilirske carinske uprave in verjetno tudi urada, pristojnega za pobiranje davka na dediščino.