Udeleženci so osvetlili izzive slabšega zdravstvenega stanja prebivalcev z obeh strani meje. »Glavni cilj projekta je nadgraditi obstoječe programe za krepitev zdravja s poudarkom na mladih in povečati njihovo učinkovitost. Tako v Sloveniji kot na Madžarskem se srečujemo s problemom debelosti oziroma prekomerne teže mladostnikov. To je drastično poslabšala še epidemija koronavirusa. Danes smo predstavili prvo verzijo strategije, zdrave prehrane in seveda pomena gibanja za mladostnike na obeh straneh,« je povedal izr. prof. dr. Matej Mertik, vodja projekta na Alma Mater.

Partnerji projekta želijo z implementacijo rezultatov vzpostaviti trajno medinstitucionalno sodelovanje na področju preventive in ozaveščanja o zdravstvenem varstvu ter izboljšati učinkovitost organizacij na področju zdravstvene preventive.

Na izkušnje in izzive pri delu na terenu na področju preventive zdravja se je osredotočil tudi župan Občine Lenti, László Horváth, pri tem pa dodal: »Zelo smo veseli, da smo lahko del tega projekta kot projektni partnerji. V preteklem obdobju smo Slovenija in Madžarska sodelovali že v dveh projektih. S tem smo gradili vezi med ljudmi, zdaj pa smo poiskali tiste skupne točke, ki so značilne za zdravstveno stanje mladih tako na Madžarskem kot v Sloveniji, in se bomo skupaj potrudili odpraviti te težave.«

»Raziskave kažejo, da se naši otroci zelo nepravilno prehranjujejo, spuščajo obroke, ne uživajo sadja in zelenjave, imajo premalo obrokov dnevno itd. Uživajo preveč nezdravih sladkih in slanih prigrizkov ter sladkih pijač. Ključno vlogo pri rešitvah imajo starši in šole, ki morajo otroke učiti o tem, kaj je zdrava prehrana, zakaj je pomembna in vplivati na njih, da se več gibajo,« o izkušnjah in izzivih pri delu na terenu na področju preventive zdravja pove Primož Rakovec, koordinator vzgoje za zdravje otrok in mladostnikov v ZD Gornja Radgona.

Simon Balažic iz Projektne razvojne agencije in komunikacije je prepričan, da je »nujno potrebno ozaveščanje ljudi o pomenu zdravega prehranjevanja in zadostnega gibanja, saj bomo le s tem preprečili, da se trend debelosti in bolezni, povezanih z njo, nadaljuje.«

Dejstva in strategijo na področju prehrane na slovenski strani je predstavila dr. Aleksandra Pivec: "Znotraj pripravljene strategije smo pregledali aktualne podatke o zdravstvenem stanju in počutju, prehranskih navadah in gibalno-telesnih navadah otrok, obstoječe sistemske rešitve ter njihovo implementacijo. Ugotovili smo, da kljub dobro pripravljenim sistemskim podlagam in urejeni zakonodaji obstajajo številni problemi in izzivi, ki so ključno povezani s preživljanjem prostega časa, torej časa izven vzgojno-izobraževalnih institucij. Zato imajo pri spreminjanju in privzgajanju zdravih navad pomembno vlogo starši in širše družbeno okolje, in je potrebno pozornost usmeriti na ta področja ter pripraviti predloge aktivnosti, ki spreminjajo vzorce v domačem in širšem družbenem okolju. Predloge aktivnosti smo predstavili na konferenci ter jih bomo v prihodnjem obdobju implementirali na pilotnem vzorcu čezmejne regije. Predvsem tiste aktivnosti, ki se bodo izkazale za uspešne pri spreminjanju vedenjskih vzorcev in navad, bomo zbrali v priročniku, ki ga bomo ponudili v širšo rabo na območju izvedbe projekta in širše."

Tine Šket, diplomirani fizioterapevt in predavatelj na Alma Mater, je izpostavil, da je splošna raven telesnih dejavnosti osnovnošolcev prenizka. "Pri otrocih je opaziti precejšnje sedeče vedenje, saj veliko časa preživijo pred zasloni televizije, video iger in računalnikov. Dejavniki, ki vplivajo na raven telesne dejavnosti, so starost, spol, socialno-ekonomski status, podpora staršev, šolska politika in dostop do varnih igralnih površin. Razviti želimo aplikacijo za spremljanje telesne dejavnosti, izvedli bomo tekmovanja med madžarskimi in slovenskimi razredi. V pouk telesne vzgoje bomo tedensko vključili štafetne tekme in ekipne štafete ter izvedli skupne dneve zdravja s teki z ovirami in prehranskimi izzivi ter tekmovanja s poudarkom na vključujočih igrah za vse otroke."

Strategije na področju prehrane in gibanja na madžarski strani sta se dotaknila Károly Dublecz in Melinda Petőné Csima z Madžarske univerze za kmetijstvo in biološke vede.

"Celotna družba se spreminja in dejstvo je, da se stvari razvijajo v napačno smer. Prekomerna telesna teža sicer še ne pomeni bolezni, vendar trendi kažejo, da bo nepravilna prehrana privedla do številnih zdravstvenih težav in vplivala na mentalno zdravje. Zelo pomembno je, da se prave navade glede prehranjevanja in gibanja razvijejo že v otroštvu. Raziskave na Madžarskem kažejo, da otroci višjih razredov uživajo manj sladkarij in pijejo manj sladkih pijač kot učenci nižjih razredov. Velik problem gre pripisati tudi medijem in družbenim omrežjem, ki preveč propagirajo nezdravo hrano, mladi pa temu sledijo. Opažamo tudi, da je prekomerna teža otrok v večji meri izrazitejša pri otrocih iz socialno ogroženih družin," izpostavlja Károly Dublecz.

“Odpraviti je treba vzroke slabega zdravstvenega stanja mladih. Podatki, ki smo jih pridobili v raziskavi, kažejo, da otroci, stari med 10 in 15 let, svoje zdravstveno stanje ne ocenjujejo kot odlično. Mladi so v raziskavi tudi izpostavili, da je Covid izrecno vplival na poslabšanje njihovega stanja glede gibanja. Če gledamo fizično aktivnost mladih, ugotovimo, da večino prostega časa mladi preživijo sede. Otroci v madžarskih šolah imajo dovolj telovadbe na urniku, vzpodbujati pa jih je treba, da bodo več telesne aktivnosti vključili v preživljanje prostega časa," je dodala Melinda Petőné Csima.

"Zdravstveno stanje in psihično počutje otrok sta po obstoječih podatkih zaskrbljujoča in zahtevata nujno zavedanje ter ukrepanje vseh pristojnih odločevalcev ter ozaveščanje širše javnosti. Po naši odgovornosti je, da to zaskrbljujoče stanje, kolikor je mogoče, spreminjamo. Koristi vseh pozitivnih sprememb bodo bistveno vplivale na boljše prehranske in gibalne navade mladostnikov, ki jih bodo prenašali tudi v obdobje odraslosti ter s tem bistveno spremenili splošno stanje v družbi, je še zaključila dr. Pivčeva. 

*Projekt je sofinanciran iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj v okviru Interreg progama Slovenija – Madžarska.