Nova znanstvena monografija Starejši odrasli v času epidemije covid-19 v luči družbenih sprememb in digitalizacije, ki so jo uredili prof. dr. Jana Goriup, doc. dr. Barbara Grintal in doc. dr. Peter Seljak, predstavljaja nove raziskovalne podatke in spoznanja, ki nagovarjajo k premiku iz delnih k celostni socialni gerontologiji in k celostni obravnavi starejših odraslih v njihovem vseživljenjskem poteku. Zajema smo pristne informacije o tem, kaj 750.000 prebivalcev Slovenije v starosti nad 65 let potrebuje za svoje aktivno in produktivno staranje; pa tudi široko sodobno znanje o staranju in sožitju vseh generacij v času epidemije. Avtorji so pozornost smo usmerili tudi v digitalne pristope za zajezitev socialne izolacije starejših odraslih. 

“Hkrati s spremembami, ki so v postmoderni slovenski družbi postala stalnica, se odpirajo številna in kompleksna vprašanja o življenju starejših odraslih na eni, organiziranosti družbe na drugi in digitalni pismenosti ter usposobljenosti starejših odraslih, še posebej pa države, v prihodnosti. Starejši odrasli so, bolj kot kadarkoli prej v svojih življenjih, izpostavljeni številnim izzivom, problemom, stereotipom in različnim oblikam gerontofobnega obnašanja. Če so se starejši odrasli v preteklosti brez večjega tveganja prilagajali družbenim spremembam in novonastalim okoliščinam, ki so usmerjala njihova življenja, pa je zatečenih družbenih razmerah drugače,« je izpostavila prof. dr. Jana Goriup, predstojnica dodiplomskega in magistrskega študija socialne gerontologije na Alma Mater ter dodala, da navedeno še posebej velja za obdobje epidemije COVID-19, ki je v slovenski družbi starejše odrasle še posebej prizadela in jih, na imanenten način 'prisilila' v usposabljanje za digitalno pismenost.

O monografiji

Avtorji v monografiji predstavljajo poglobljeno razmišljanje in rezultate izvedenih raziskav, ki so jih izvedli v analizi zatečene epidemije Covid-19 v luči družbenih sprememb in digitalne pismenosti (digitalizacije) pri starejših odraslih. Nekatere, npr. analiza raziskave podatkov med odraslimi starejšimi in mladimi odraslimi in spremembe v počutju in osamljenosti pri starejših, vpliv in razlike v doživljanja posledic epidemije pri starejših glede na tip bivanja, so bile izvedene in njihovi rezultati v Republiki Sloveniji predstavljeni prvič. Posebej so izpostavili nekatere etične posledicah trenutne krize, med katerimi je prav gotovo v ospredju njihova ugotovitev, da v pričujočih izrednih razmerah na krizo naša družba do najranljivejše skupine ljudi v tej krizi – to so starejši - ni (z)mogla ustrezno reagirati. 

Opazili, raziskali in analizirali so nekatere pojave, ki so zaskrbljujoči in ki so zahtevali znanstvenoraziskovalni in analitični premislek. Izpostavili so, da odnose med generacijami (mlajši vs. starejši), kakor tudi med različnimi stanji (v tem primeru zdravi vs. bolni) regulira t.i. etična vrednota nedotakljivosti identitete osebe: gre za to, da se tudi v primeru težjih bolezenskih stanj – kot so lahko različne oblike demence, Alzheimerjeva bolezen ipd.– v razmerju do sleherne osebe ohranja etično načelo nedotakljivosti osebne identitete. V taki globalni krizi, s kakršno se danes soočamo, pa so izpostavili nevarnost življenjsko ranljivega sveta starejših, ki se je v razmerah epidemije COVID-19 hitro zožil in (celo) zrušil. Takšno zoževanje pa tudi pomeni zoževanje njih in njim dragih ljudi v njihovi človečnosti. Za, v razmerah epidemije pa, da se ne vsili prav takšno zoževanje življenjskega sveta starejših ljudi, so predstavili in analizirali pomen uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije, modele izobraževanja in usposabljanja starejših, predvsem v luči premagovanja osamljenosti in nje posledic za starejše.

Nadalje avtorji predstavljajo področje uporabe tehnologije in digitalizacijo pri starejših odraslih, pri čemer izpostavljajo problematiko stereotipiziranja starejših odraslih pri uporabi sodobne tehnologije, uporabo digitalne tehnologije v zdravstvene namene, uporabo biometričnih podatkov za identifikacijo in uporabo digitalne komunikacije pri izvajanju telesne aktivnosti v času epidemije Covid-19.

Pričujoče delo se dotika staranja in starosti v času epidemije COVID-19 v luči digitalizacije z več vidikov. Predvsem zato, ker aktualizira vprašanja naraščajočega pomena zavedanja in udejanjanja staranja in starosti in načina življenja v času epidemije in boja zoper bolezen v luči trajnostnega razvoja in nato še zaradi zavedanja pomena potrebnega sodelovanja in delovnega prepletanja med različnimi deležniki, ki so bili vpleteni v oskrbo in nego starejših odraslih, bolniki in svojci pa tudi širšim socialnim okoljem, vse v luči digitalizacije, ki še kako zadeva tudi starejše odrasle.. Gre za občutljivo tematiko intersubjektivnega sveta, ki hkrati posega na polje zasebnega in javnega; za skupni svet soljudi, ki ga s svojimi dejanji in interpretacijami in refleksijami gradijo in reproducirajo tudi starejši odrasli. Odnosi med naštetimi dejavniki so pletli niti, kjer je bilo v ospredju iskanje dobrega imperativa vsega početja v času epidemije. V nenehnih prizadevanjih, da bi starejše odrasle opremili z znanjem in vrednotami, ki jim bodo v življenju pomagale premagovati številna, vse bolj kompleksna vprašanja in izzive, je zagotovo prihajalo tudi do različnih odločitev in razumevanja, kako doseči skupni cilj – biti zdrav (in „kakovostno”) živ čim dlje. Prav zato je pomembno, da vsi udeleženci procesa sodelujejo in praktično soustvarjajo proces učenja in usposabljanja za zdrav trajnostni razvoj, ki je globalni cilj razvoja sodobnih družb postmoderne. Zdi se, da je ravno to sporočilo mogoče povzeti iz pričujočega dela kot osrednje vodilo, kot spiritus agens.

Monografijo lahko naročite TUKAJ.