
Na konferenci Za človeka gre 2025 je v sodelovanju z Institutom Jožef Stefan in njegovo Mednarodno podiplomsko šolo potekal panel Kako z znanostjo rešujemo evropske izzive.
Ugledni raziskovalci so pod vodstvom moderatorja prof. dr. Aleksandra Zidanška razpravljali o ključnih tehnoloških in družbenih preobrazbah. Svoje poglede so predstavili prof. dr. Sašo Džeroski, prof. dr. Milena Horvat, prof. dr. Uroš Cvelbar, prof. dr. Nives Ogrinc in prof. dr. David Kocman.
Osrednja tema razprave je bila vloga znanosti pri soočanju z družbenimi in tehnološkimi izzivi v Evropi in širši regiji.
Dr. Sašo Džeroski, vodja Oddelka za znanje tehnologije na IJS, je predstavil razvoj umetne inteligence v Sloveniji in njeno vlogo pri znanstvenih raziskavah, trajnostnem razvoju in družbi nasploh. Izpostavil je projekte, kot je Slovenska tovarna umetne inteligence, ki bo omogočila hitrejši razvoj naprednih algoritmov in superračunalniških sistemov.
Dr. Milena Horvat, vodja Oddelka za okoljske znanosti, je opozorila na problem 'tihe izpostavljenosti' kemikalijam, ki so prisotne v vsakdanjem življenju, a jih pogosto ne zaznavamo. Izpostavila je potrebo po hitrejšem prilagajanju regulativ in večjemu nadzoru nad uporabo nevarnih snovi.
Dr. Nives Ogrinc, strokovnjakinja za biogeokemijo, je predstavila inovativne pristope k trajnostni pridelavi hrane, kot so precizno kmetijstvo, uporaba umetne inteligence in satelitskih podatkov za optimizacijo pridelave ter nova biotehnološka orodja za izboljšanje prehranske vrednosti poljščin.
Dr. Uroš Cvelbar je predstavil napredke na področju nanotehnologije, ki obetajo revolucijo v shranjevanju energije, razvoju naprednih baterij in kvantnih računalnikov. Napovedal je, da bomo v prihodnjih desetletjih priča velikim premikom na področju kvantnih čipov, ki bodo bistveno povečali zmogljivost računalnikov.
Dr. David Kocman je izpostavil pomen 'znanosti državljanov' (citizen science) in vključevanja širše javnosti v raziskave. Kot primer uspešnega sodelovanja je navedel projekt, pri katerem so prostovoljci pomagali reševati kompleksne biološke strukture s pomočjo interaktivnih iger.
V sklepnem delu so panelisti razpravljali o prihodnjih izzivih in priložnostih v znanosti. Strinjali so se, da so hitrejši odziv politik, večje sodelovanje med znanstvenimi institucijami in uporaba naprednih tehnologij ključni za reševanje globalnih problemov.
Razprava je potrdila, da je znanost gonilo napredka in rešitev za prihodnost. Kot je poudaril dr. Zidanšek: "Prihodnost je svetla, saj imamo tehnologije in znanje, da rešimo velike izzive – ključno je, da jih znamo pravilno uporabiti."