Arhivske znanosti

Arhivistika je samostojna, akademska, multidisciplinarna in interdisciplinarna znanost, ki se ob razvoju informacijske družbe sooča z novimi zahtevami glede ravnanja z arhivskim gradivom. Po obstoječi zakonodaji to ni več le kulturna dediščina, ampak tudi sredstvo za zagotavljanje pravnega varstva posameznikov.

Arhivske znanosti se odsevajo v novih okoliščinah glede preverjanja konsistence, temeljnih strokovnih načel ter jih v različnih tehnoloških okoljih ustrezno kontekstno definirajo in interpretirajo. Za obvladovanje arhivske teorije in prakse so danes potrebna nova znanja, nove metode, ki jih je potrebno razviti in implementirati na zelo velikih količinah arhivskega gradiva. Arhivisti se iz pasivnih varuhov arhivskega gradiva razvijajo v aktivne upravljavce velikih podatkovnih zbirk na različnih medijih, v različnih jezikih in pisavah ter v različnih historičnih in geografskih kontekstih, vse ob upoštevanju zgodovinskega razvoja arhivskih znanosti.

Zakaj izbrati študij arhivskih znanosti?

Doktorski študij arhivskih znanosti predstavlja novost v slovenskem in mednarodnem prostoru. Doktorji arhivskih znanosti bodo imeli vsa znanja za urejanje in reševanje najbolj odgovornih nalog s katerimi se srečujejo ustvarjalci arhivskega in dokumentarnega gradiva v profesionalnih arhivskih ustanovah in v javnem ter privatnem sektorju.

Prav tako bodo potrebni pri ponudnikih storitev in drugih subjektih, ki so kakorkoli povezani s področji upravljanja, ohranjanja in uporabe arhivskih vsebin in njihovih nosilcev v celotnem življenjskem ciklu.

Študijski program je zasnovan proaktivno, saj razvija obstoječa spoznanja s področja arhivske teorije in prakse, hkrati pa omogoča razvoj in implementacijo tistih znanj, rešitev, metod in postopkov, ki so potrebni za objektivno dolgoročno stabilno upravljanje že obstoječih in pričakovanih novih oblik arhivskega gradiva, ne glede na njihove pojavne oblike in okolja, v katerih nastajajo.

Študent bo skozi študij poglobil praktična in teoretična znanja s področja arhivskih znanosti,  usposobil se bo za upravljanje arhivskih vsebin  tako na fizičnih kot tudi elektronskih oblikah arhivskega gradiva.

Pridobil bo znanja s področja uporabe komplementarnih virov za objektivno razumevanje, prezentacijo in interpretacijo arhivskih vsebin ter za prevzemanje odgovornosti in vodenje zahtevnih kompleksnih postopkov arhivske teorije in prakse tako na področju gospodarstva in negospodarstva, javnega in privatnega sektorja.



Predmetniki

1. LETNIK

  Predmet ECTS
Skupaj za 1.letnik 60
1. semester
1 Relacije arhivskih znanosti 15
2 Elektronsko arhiviranje in infromacijska infrastruktura 15
2. semester
3 Metodologije znanstvenega raziskovanja 20
4 Doktorski seminar – priprava dispozicije doktorske disertacije 10

2. LETNIK

  Predmet ECTS
Skupaj za 2.letnik 60
3. semester
5 Metodologija priprave, izdelave in urejanja znanstvenega dela 15
6 Raziskovalne metode v arhivistiki in izdelava dispozicije doktorske disertacije 15
4. semester
7 Individualno znanstveno raziskovalno delo 10
8 Izbirni predmet I. 10
9 Izbirni predmet II. 10

3. LETNIK

  Predmet ECTS
Skupaj za 3.letnik 60
Skupaj za celotni študij 180
5. in 6. semester
10 Izdelava doktorske disertacije 60

IZBIRNI PREDMETI

  Predmet ECTS
1 Dokumentni sistemi in arhiviranje 10
2 Organizacijski sistemi v arhivistiki 10
3 Tipologija arhivskega gradiva 10
4 Temeljne prvine arhivskega prava 10
5 Elementi konserviranja in restavriranje arhivskega gradiva 10
6 Jeziki in spomeniki - raba, edicije in ohranjanja 10
7 Glavna dejstva kulturnega razvoja slovenskega prostora 10
8 Uporaba arhivskega gradiva in varovanje osebnih podatkov 10
9 Hramba elektronskih dokumentov v zasebnem sektorju 10
10 Raziskovanje spleta in spletne tehnologije 10
11 Upravljanje s tveganji pri elektronskem arhiviranju 10
12 Varovanje in vzdrževanje arhivskih knjig in knjig v arhivih 10
13 Viri za slovensko kulturno zgodovino 10
14 Latinska epigrafika 10
15 Latinska paleografija 10
16 Arhivsko gradivo in pravni interes 10
17 Varovanje arhivskega gradiva v vojnih in izrednih situacijah 10

 

Predavatelji

Sodeluje pri študijskih programih:

Dodiplomski študij: Arhivistika
Magistrski študij: Arhivistika in dokumentologija
Magistrski študij: Arhivske znanosti

CV:

Bibliografija: Preberi več

Doc. dr. Peter Pavel Klasinc je doktoriral na Univerzi v Zagrebu. Je vrhunski strokovnjak na področju arhivistike in dokumentologije, kjer je nabral 46 let delovnih izkušenj. Ukvarja se tudi z arhivsko teorijo in prakso, informatiko, zgodovino, umetnostno zgodovino, heraldiko, veksilologijo in geneologijo. Peter Pavel Klasinc je znanstveni in arhivski svetnik ter nosilec mnogih slovenskih in tujih znanstveno-raziskovalnih projektov in predstojnik študijske smeri Arhivistika in dokumentologija. Je avtor okoli 500 objavljenih znanstvenih, raziskovalnih, študijskih in strokovno poljudnih del, poročil, ocen, z mnogimi objavami svojih strokovnih prispevkov v Rusiji, Madžarski, Italiji, Bosni in Hercegovini, Srbiji in drugod.

Prednosti študija

Upravljanje arhivskega gradiva v vseh oblikah

Študij bo poglobil praktična in teoretična znanja s področja arhivskih znanosti, tako da se bodo študenti usposobili za upravljanje arhivskih vsebin tako na fizičnih kot tudi elektronskih oblikah arhivskega in dokumentarnega gradiva  ter s tem povezanimi vsebinskimi in kontekstnimi ter tehničnimi in drugimi metapodatki.

Vodenje zahtevnih postopkov

Doktorji arhivskih znanosti bodo sposobni prevzemati odgovornosti za vodenje zahtevnih, kompleksnih postopkov arhivske teorije in prakse tako na področju gospodarstva in negospodarstva,  javnega in privatnega sektorja, hkrati pa bodo razvijali kritične refleksije in komunikacijske zmožnosti za vodenje skupinskega dela.

Zaposljivost

Doktorji arhivskih znanosti bodo izvajali najbolj odgovorne arhivsko strokovno-raziskovalne naloge, določevali bodo kompetence in strategijo razvoja arhivske teorije in prakse ter delovali kot samostojni raziskovalci na vseh področjih arhivskih znanosti.

Po uspešno zaključenem študiju bo doktor arhivskih znanosti:

  • soustvarjal akademski razvoj, apliciral raziskovalno delo, izvajal napredno akademsko poizvedovanje po različnih primarnih in sekundarnih virih;
  • presojal o kompleksnih situacijah arhivskih vsebin, ne glede na tehnološka okolja in bo sposoben razumeti in kritično presojati ter razreševati zahtevne in kompleksne znanstvenoraziskovalne projekte;
  • izvajal temeljne in aplikativne znanstvene raziskave, publiciranje in predstavljanje rezultatov raziskovalnega dela v znanstveni, strokovni in laični javnosti.
  • TRAJANJE ŠTUDIJA: 6 semestrov / 3 leta
  • KREDITNE TOČKE: 180 ECTS
  • PRIDOBLJEN NAZIV: Doktor znanosti / doktorica znanosti
  • LOKACIJA ŠTUDIJA: Maribor, Ljubljana
  • ZAČETEK PREDAVANJ: November

Vprašanja, pohvale, pobude