Arhivske znanosti

Arhivistika je samostojna, akademska, multidisciplinarna in interdisciplinarna znanost, ki se ob razvoju informacijske družbe sooča z novimi zahtevami glede ravnanja z arhivskim gradivom. Po obstoječi zakonodaji to ni več le kulturna dediščina, ampak tudi sredstvo za zagotavljanje pravnega varstva posameznikov.

Arhivske znanosti se odsevajo v novih okoliščinah glede preverjanja konsistence, temeljnih strokovnih načel ter jih v različnih tehnoloških okoljih ustrezno kontekstno definirajo in interpretirajo. Za obvladovanje arhivske teorije in prakse so danes potrebna nova znanja, nove metode, ki jih je potrebno razviti in implementirati na zelo velikih količinah arhivskega gradiva. Arhivisti se iz pasivnih varuhov arhivskega gradiva razvijajo v aktivne upravljavce velikih podatkovnih zbirk na različnih medijih, v različnih jezikih in pisavah ter v različnih historičnih in geografskih kontekstih, vse ob upoštevanju zgodovinskega razvoja arhivskih znanosti.

Zakaj izbrati študij arhivskih znanosti?

Doktorski študij arhivskih znanosti predstavlja novost v slovenskem in mednarodnem prostoru. Doktorji arhivskih znanosti bodo imeli vsa znanja za urejanje in reševanje najbolj odgovornih nalog s katerimi se srečujejo ustvarjalci arhivskega in dokumentarnega gradiva v profesionalnih arhivskih ustanovah in v javnem ter privatnem sektorju.

Prav tako bodo potrebni pri ponudnikih storitev in drugih subjektih, ki so kakorkoli povezani s področji upravljanja, ohranjanja in uporabe arhivskih vsebin in njihovih nosilcev v celotnem življenjskem ciklu.

Študijski program je zasnovan proaktivno, saj razvija obstoječa spoznanja s področja arhivske teorije in prakse, hkrati pa omogoča razvoj in implementacijo tistih znanj, rešitev, metod in postopkov, ki so potrebni za objektivno dolgoročno stabilno upravljanje že obstoječih in pričakovanih novih oblik arhivskega gradiva, ne glede na njihove pojavne oblike in okolja, v katerih nastajajo.

Študent bo skozi študij poglobil praktična in teoretična znanja s področja arhivskih znanosti,  usposobil se bo za upravljanje arhivskih vsebin  tako na fizičnih kot tudi elektronskih oblikah arhivskega gradiva.

Pridobil bo znanja s področja uporabe komplementarnih virov za objektivno razumevanje, prezentacijo in interpretacijo arhivskih vsebin ter za prevzemanje odgovornosti in vodenje zahtevnih kompleksnih postopkov arhivske teorije in prakse tako na področju gospodarstva in negospodarstva, javnega in privatnega sektorja.

• POGOJI ZA VPIS IN MERILA ZA IZBIRO OB OMEJITVI VPISA

• SPLOŠNE IN PREDMETNO-SPECIFIČNE KOMPETENCE IN UČNI IZIDI PROGRAMA

• MERILA ZA PRIZNAVANJE ZNANJA IN SPRETNOSTI, PRIDBOLJENIH PRED VPISOM V PROGRAM

• POGOJI O PREHODIH MED PROGRAMI

• POGOJI ZA NAPREDOVANJE PO PROGRAMU

• PREDSTAVITVENA KNJIŽICA

Predmetniki

1. LETNIK

2. LETNIK

3. LETNIK

IZBIRNI PREDMETI

Predavatelji

Tatjana HajtnikDoc. Dr.

tatjana.hajtnik@almamater.si

Sodeluje pri študijskih programih:

Dodiplomski študij: Arhivistika
Magistrski študij: Arhivistika in dokumentologija
Doktorski študij: Arhivske znanosti

 

Bibliografija: Preberi več

Sodeluje pri študijskih programih:

Dodiplomski študij: Arhivistika
Magistrski študij: Arhivistika in dokumentologija
Magistrski študij: Arhivske znanosti

CV:

Bibliografija: Preberi več

Tatjana Hajtnik je leta 1986 diplomirala na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani, leta 1998 pa magistrirala na univerzitetnem programu »Informacijsko upravljavske vede« na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani. Zaključuje doktorski študij v programu »Računalništvo in informatika« na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze Maribor. Svoje strokovne izkušnje je nabirala tako v informatizaciji gospodarskih družb, javnem sektorju kot tudi v državni upravi.

Strokovno kariero je začela kot sistemski inženir na velikih računalnikih (mainframe) in jo nadaljevala na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije kot aktivna udeleženka prenove informacijskega sistema OE Krško. Svoj doprinos je dala tudi na pilotskem projektu kartice zdravstvenega zavarovanja v OE Krško, kjer je bila zadolžena za prilagoditev infrastrukturnega dela kartičnega poslovanja v zdravstvenih domovih. V letih od 1999 do 2006 se je v državni upravi intenzivno ukvarjala s področjem informacijske varnosti (vodja Službe za varovanje v Centru Vlade za informatiko) ter vzpodbudila uvajanje sodobnih standardov s področja informacijske varnosti. 

Z oktobrom leta 2006 je prevzela vodenje Sektorja za elektronski arhiv in računalniško podporo v Arhivu RS, kjer je med drugim zadolžena tudi za izvajanje določil ZVDAGA na področju e-arhiviranja. Kot članica ožjega tima je sodelovala pri pripravi strategije razvoja slovenskega javnega e-arhiva (e-ARH.si) in njenega izvedbenega načrta, ki ga je potrdila tudi Vlada RS. Kot članica projektnega sveta skrbi za realizacijo te strategije  in vodi strokovno usmerjevalno skupino tega projekta. Vzpostavila je metodologijo in vodi postopke certificiranja opreme in storitev po ZVDAGA ter sodeluje pri presoji notranjih pravil za zajem in e-hrambo. Od leta 2007 sodeluje pri spremembah nacionalnih  predpisov na področju elektronske hrambe. Habilitirana je kot predavateljica za predmetno področje Arhivistika in dokumentologija na Alma Mater Europaea – ECM. Redno izvaja, tako doma kot v tujini, strokovna predavanja s področja e-hrambe ter piše in objavlja strokovne članke s tega področja.

Prednosti študija

Upravljanje arhivskega gradiva v vseh oblikah

Študij bo poglobil praktična in teoretična znanja s področja arhivskih znanosti, tako da se bodo študenti usposobili za upravljanje arhivskih vsebin tako na fizičnih kot tudi elektronskih oblikah arhivskega in dokumentarnega gradiva  ter s tem povezanimi vsebinskimi in kontekstnimi ter tehničnimi in drugimi metapodatki.

Vodenje zahtevnih postopkov

Doktorji arhivskih znanosti bodo sposobni prevzemati odgovornosti za vodenje zahtevnih, kompleksnih postopkov arhivske teorije in prakse tako na področju gospodarstva in negospodarstva,  javnega in privatnega sektorja, hkrati pa bodo razvijali kritične refleksije in komunikacijske zmožnosti za vodenje skupinskega dela.

Štipendije in partnerstva

Zaposljivost

Doktorji arhivskih znanosti bodo izvajali najbolj odgovorne arhivsko strokovno-raziskovalne naloge, določevali bodo kompetence in strategijo razvoja arhivske teorije in prakse ter delovali kot samostojni raziskovalci na vseh področjih arhivskih znanosti.

Po uspešno zaključenem študiju bo doktor arhivskih znanosti:

• soustvarjal akademski razvoj, apliciral raziskovalno delo, izvajal napredno akademsko poizvedovanje po različnih primarnih in sekundarnih virih;
• presojal o kompleksnih situacijah arhivskih vsebin, ne glede na tehnološka okolja in bo sposoben razumeti in kritično presojati ter razreševati zahtevne in kompleksne znanstvenoraziskovalne projekte;
• izvajal temeljne in aplikativne znanstvene raziskave, publiciranje in predstavljanje rezultatov raziskovalnega dela v znanstveni, strokovni in laični javnosti.