Arhivske znanosti

Arhivistika je samostojna, akademska, multidisciplinarna in interdisciplinarna znanost, ki se ob razvoju informacijske družbe sooča z novimi zahtevami glede ravnanja z arhivskim gradivom. Po obstoječi zakonodaji to ni več le kulturna dediščina, ampak tudi sredstvo za zagotavljanje pravnega varstva posameznikov.

Arhivske znanosti se odsevajo v novih okoliščinah glede preverjanja konsistence, temeljnih strokovnih načel ter jih v različnih tehnoloških okoljih ustrezno kontekstno definirajo in interpretirajo. Za obvladovanje arhivske teorije in prakse so danes potrebna nova znanja, nove metode, ki jih je potrebno razviti in implementirati na zelo velikih količinah arhivskega gradiva. Arhivisti se iz pasivnih varuhov arhivskega gradiva razvijajo v aktivne upravljavce velikih podatkovnih zbirk na različnih medijih, v različnih jezikih in pisavah ter v različnih historičnih in geografskih kontekstih, vse ob upoštevanju zgodovinskega razvoja arhivskih znanosti.

Zakaj izbrati študij arhivskih znanosti?

Doktorski študij arhivskih znanosti predstavlja novost v slovenskem in mednarodnem prostoru. Doktorji arhivskih znanosti bodo imeli vsa znanja za urejanje in reševanje najbolj odgovornih nalog s katerimi se srečujejo ustvarjalci arhivskega in dokumentarnega gradiva v profesionalnih arhivskih ustanovah in v javnem ter privatnem sektorju.

Prav tako bodo potrebni pri ponudnikih storitev in drugih subjektih, ki so kakorkoli povezani s področji upravljanja, ohranjanja in uporabe arhivskih vsebin in njihovih nosilcev v celotnem življenjskem ciklu.

Študijski program je zasnovan proaktivno, saj razvija obstoječa spoznanja s področja arhivske teorije in prakse, hkrati pa omogoča razvoj in implementacijo tistih znanj, rešitev, metod in postopkov, ki so potrebni za objektivno dolgoročno stabilno upravljanje že obstoječih in pričakovanih novih oblik arhivskega gradiva, ne glede na njihove pojavne oblike in okolja, v katerih nastajajo.

Študent bo skozi študij poglobil praktična in teoretična znanja s področja arhivskih znanosti,  usposobil se bo za upravljanje arhivskih vsebin  tako na fizičnih kot tudi elektronskih oblikah arhivskega gradiva.

Pridobil bo znanja s področja uporabe komplementarnih virov za objektivno razumevanje, prezentacijo in interpretacijo arhivskih vsebin ter za prevzemanje odgovornosti in vodenje zahtevnih kompleksnih postopkov arhivske teorije in prakse tako na področju gospodarstva in negospodarstva, javnega in privatnega sektorja.

• POGOJI ZA VPIS IN MERILA ZA IZBIRO OB OMEJITVI VPISA

• SPLOŠNE IN PREDMETNO-SPECIFIČNE KOMPETENCE IN UČNI IZIDI PROGRAMA

• MERILA ZA PRIZNAVANJE ZNANJA IN SPRETNOSTI, PRIDBOLJENIH PRED VPISOM V PROGRAM

• POGOJI O PREHODIH MED PROGRAMI

• POGOJI ZA NAPREDOVANJE PO PROGRAMU

• PREDSTAVITVENA KNJIŽICA

Predmetniki

1. LETNIK

2. LETNIK

3. LETNIK

IZBIRNI PREDMETI

Predavatelji

Marija Ovsenikred. prof. dr.

marija.ovsenik@almamater.si

Sodeluje pri študijskih programih:

Dodiplomski študij: Arhivistika, Management poslovnih sistemov, Socialna gerontologija
Magistrski študij: Management poslovnih sistemov, Socialna gerontologija
Doktorski študij: Arhivske znanosti, Socialna gerontologija

 

Bibliografija: Preberi več

Sodeluje pri študijskih programih:

Dodiplomski študij: Arhivistika, Management poslovnih sistemov, Socialna gerontologija
Magistrski študij: Management poslovnih sistemov, Socialna gerontologija
Magistrski študij: Arhivske znanosti, Socialna gerontologija

CV:

Bibliografija: Preberi več

Marija Ovsenik je redna profesorica in strokovnjakinja na področju socialne gerontologije. Doktorirala je na Fakulteti političnih ved Veljko Vlahović v Sarajevu in na Fakulteti za organizacijske študije v Novem mestu, na Univerzi v Ljubljani pa je opravila specializirano izobraževanje na področju menedžmenta človeških virov v neprofitnih organizacijah. Leta 1996 ji je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve podelilo nagrado za izjemne uspehe na področju socialnega varstva. Marija Ovsenik je avtorica številnih znanstvenih in raziskovalnih publikacij. Je predstojnica katedre za socialno gerontologijo na Alma Mater Europaea – ECM, predavateljske izkušnje pa ima kot predavateljica na Fakulteti za socialno delo in Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani, Fakulteti za organizacijske vede in Fakulteti za zdravstvene vede Univerze v Mariboru ter Fakulteti za vede o zdravju v Izoli.

Prednosti študija

Upravljanje arhivskega gradiva v vseh oblikah

Študij bo poglobil praktična in teoretična znanja s področja arhivskih znanosti, tako da se bodo študenti usposobili za upravljanje arhivskih vsebin tako na fizičnih kot tudi elektronskih oblikah arhivskega in dokumentarnega gradiva  ter s tem povezanimi vsebinskimi in kontekstnimi ter tehničnimi in drugimi metapodatki.

Vodenje zahtevnih postopkov

Doktorji arhivskih znanosti bodo sposobni prevzemati odgovornosti za vodenje zahtevnih, kompleksnih postopkov arhivske teorije in prakse tako na področju gospodarstva in negospodarstva,  javnega in privatnega sektorja, hkrati pa bodo razvijali kritične refleksije in komunikacijske zmožnosti za vodenje skupinskega dela.

Štipendije in partnerstva

Zaposljivost

Doktorji arhivskih znanosti bodo izvajali najbolj odgovorne arhivsko strokovno-raziskovalne naloge, določevali bodo kompetence in strategijo razvoja arhivske teorije in prakse ter delovali kot samostojni raziskovalci na vseh področjih arhivskih znanosti.

Po uspešno zaključenem študiju bo doktor arhivskih znanosti:

• soustvarjal akademski razvoj, apliciral raziskovalno delo, izvajal napredno akademsko poizvedovanje po različnih primarnih in sekundarnih virih;
• presojal o kompleksnih situacijah arhivskih vsebin, ne glede na tehnološka okolja in bo sposoben razumeti in kritično presojati ter razreševati zahtevne in kompleksne znanstvenoraziskovalne projekte;
• izvajal temeljne in aplikativne znanstvene raziskave, publiciranje in predstavljanje rezultatov raziskovalnega dela v znanstveni, strokovni in laični javnosti.