Arhivske znanosti

Z začetki razvoja informacijske družbe se pojavljajo nove zahteve tudi v segmentu arhivskega gradiva. To po obstoječi zakonodaji ni več le kulturna dediščina, ampak tudi sredstvo za zagotavljanje pravnega varstva posameznikov.

Zaradi historičnega razvoja družbenih in političnih sistemov in s tem povezanega tehnološkega razvoja, je potrebno v novih situacijah vedno znova preverjati konsistenco temeljnih arhivskih strokovnih načel (provenienca, prvotna ureditev, pertinenca itd.) ter jih v različnih tehnoloških okoljih tudi ustrezno kontekstno definirati in interpretirati. Prav zaradi tega pa so potrebna v arhivski stroki nova znanja, nove metode, ki jih je potrebno razviti in implementirati na zelo velikih količinah arhivskega gradiva in s tem povezanimi metapodatkovnimi strukturami, tehnološko tehničnih in kontekstnih metapodatkov. Arhivski strokovni delavci se tako iz pasivnih varuhov arhivskega gradiva počasi razvijajo v aktivne upravljavce velikih podatkovnih zbirk na različnih medijih, v različnih jezikih in pisavah ter v različnih historičnih in geografskih kontekstih. To pa tudi pomeni, da se spogledujejo s teorijami in pristopi »velikih podatkov« in s tem povezanih dejavnikov tveganja na eni strani in na drugi zagotavljanju zakonsko opredeljenih pravic posameznikov, ki izhajajo iz ohranjenega arhivskega gradiva.

Doktorski študijski program tretje stopnje Arhivskih znanosti predstavlja novost v slovenskem in širšem prostoru. Temeljni cilj študijskega programa je oblikovanje diplomanta z ustreznimi kompetencami, ki jih potrebujejo ne samo ustvarjalci arhivskega gradiva v javnem in privatnem sektorju, ampak tudi različne arhivske ustanove, ponudniki storitev in druge osebe, ki so kakorkoli povezane s področji upravljanja, ohranjanja in uporabe arhivskih vsebin in njihovih nosilcev celotnem življenjskem ciklu.

Študijski program je zasnovan kot sodoben proaktivno usmerjen program, ki bo razvijal obstoječa spoznanja s področja arhivske teorije in prakse, hkrati pa bo omogočal razvoj in implementacijo tistih manjkajočih znanj, rešitev, metod in postopkov na podlagi znanstveno raziskovalnega dela in reševanja znanstvenih problemov, ki so potrebni za objektivno dolgoročno stabilno upravljanje že obstoječih in pričakovanih novih oblik arhivskega gradiva, ne glede na njihove pojavne oblike in okolja v katerih nastajajo.

Študent bo skozi študij poglobil praktična in teoretična znanja s področja arhivskih znanosti,  usposobil se bo za upravljanje arhivskih vsebin  tako na fizičnih kot tudi elektronskih oblikah arhivskega gradiva, ter s tem povezanih vsebinskih in kontekstnih ter tehničnih in drugi metapodatkov. Prav tako si bo pridobil nova znanja s področja uporabe komplementarnih virov za objektivno razumevanje, prezentacijo in interpretacijo arhivskih vsebin. Usposobil se bo za prevzemanje odgovornosti in za vodenje zahtevnih kompleksnih postopkov arhivske teorije in prakse tako na področju gospodarstva in negospodarstva, oziroma javnega in privatnega sektorja, hkrati pa bo razvijali kritične refleksije in komunikacijske zmožnosti za vodenje skupinskega dela.



Predmetniki

1. LETNIK

  Predmet ECTS
Skupaj za 1.letnik 60
1. semester
1 Relacije arhivskih znanosti 15
2 Elektronsko arhiviranje in infromacijska infrastruktura 15
2. semester
3 Metodologije znanstvenega raziskovanja 20
4 Doktorski seminar – priprava dispozicije doktroske disertacije 10

2. LETNIK

  Predmet ECTS
Skupaj za 2.letnik 60
3. semester
5 Metodologija priprave, izdelave in urejanja znanstvenega dela 15
6 Raziskovalne metode v arhivistiki in izdelava dispozicije doktorske disertacije 15
4. semester
7 Individualno znanstveno raziskovalno delo 10
8 Izbirni predmet I. 10
9 Izbirni predmet II. 10

3. LETNIK

  Predmet ECTS
Skupaj za 3.letnik 60
Skupaj za celotni študij 180
5. in 6. semester
10 Izdelava doktorske disertacije 60

IZBIRNI PREDMETI

  Predmet ECTS
1 Dokumentni sistemi in arhiviranje 10
2 Organizacijski sistemi v arhivistiki 10
3 Tipologija arhivskega gradiva 10
4 Temeljne prvine arhivskega prava 10
5 Elementi konserviranja in restavriranje arhivskega gradiva 10
6 Jeziki in spomeniki - raba, edicije in ohranjanja 10
7 Glavna dejstva kulturnega razvoja slovenskega prostora 10
8 Uporaba arhivskega gradiva in varovanje osebnih podatkov 10
9 Hramba elektronskih dokumentov v zasebnem sektorju 10
10 Raziskovanje spleta in spletne tehnologije 10
11 Upravljanje s tveganji pri elektronskem arhiviranju 10
12 Varovanje in vzdrževanje arhivskih knjig in knjig v arhivih 10
13 Viri za slovensko kulturno zgodovino 10
14 Latinska epigrafika 10
15 Latinska paleografija 10
16 Arhivsko gradivo in pravni interes 10
17 Varovanje arhivskega gradiva v vojnih in izrednih situacijah 10

 

Predavatelji

Sodeluje pri študijskih programih:

Dodiplomski študij: Arhivistika
Magistrski študij: Arhivistika in dokumentologija
Magistrski študij: Arhivske znanosti

CV:

Bibliografija: Preberi več

Prednosti študija

Študent bo skozi študij poglobil praktična in teoretična znanja s področja arhivskih znanosti,  usposobil se bo za upravljanje arhivskih vsebin  tako na fizičnih kot tudi elektronskih oblikah arhivskega gradiva, ter s tem povezanih vsebinskih in kontekstnih ter tehničnih in drugi metapodatkov. Prav tako si bo pridobil nova znanja s področja uporabe komplementarnih virov za objektivno razumevanje, prezentacijo in interpretacijo arhivskih vsebin. Usposobil se bo za prevzemanje odgovornosti in za vodenje zahtevnih kompleksnih postopkov arhivske teorije in prakse tako na področju gospodarstva in negospodarstva, oziroma javnega in privatnega sektorja, hkrati pa bo razvijali kritične refleksije in komunikacijske zmožnosti za vodenje skupinskega dela.

Zaposljivost

Doktorski študent bo:

-  razumel pomen znanja za akademski razvoj, sposoben bo natančnega razumevanje tehnik apliciranja raziskovalnega dela in naprednega akademskega poizvedovanja po različnih primarnih in sekundarnih virih,

-  sposoben presoje v kompleksnih situacijah o arhivskih vsebinah ne glede na tehnološka okolja, hkrati bo sposoben bo razumeti in kritično presojati razreševanje zahtevnih in kompleksnih znanstvenoraziskovalnih vprašanj, kritično presojati raziskovalne rezultate, razvoje novih raziskovalnih metod predmetnega področja in prenašal znanje v prakso,

-  sposoben temeljnega in aplikativnega znanstvenega raziskovanja, publiciranja in predstavljanja rezultatov raziskovalnega dela v znanstveni, strokovni in laični javnosti; ob tem se bo zavedal omejitev raziskovalnega dela in bo upošteval etične norme znanstveno raziskovalnega dela.

Ob zaključku programa bo študent osebnostno odgovoren, iniciativen, profesionalen, kompetentni ekspert in raziskovalec z naprednimi znanji raziskovanja, nosilec sprememb, vodja, svetovalec, imel bo razvito kritično razmišljanje do raziskovalnih problemov. Študent bo sposoben za kreativno in samostojno znanstveno raziskovalno delo na zahtevnejši ravni in reševanje znanstvenih problemov. Študijski program ponuja nabor širših kompetenc, ki bodo doktorskemu študentu omogočile delo in uveljavitev na strateških področjih arhivskih znanosti.

Študent bo razumel pomen znanja za akademski razvoj, sposoben bodo natančnega razumevanja tehnik apliciranja raziskovalnega dela in naprednega akademskega poizvedovanja vključno s sposobnostjo implementacije objektivne presoje v kompleksnih situacijah s področja varovanja in upravljanja z arhivskim gradivom. Ob tem bo sposoben razumeti in kritično presojati razreševanje zahtevnih in kompleksnih znanstveno raziskovalnih vprašanj, kritično presojati pridobljene raziskovalne rezultate ter uveljavljati in uvajati nove raziskovalne metode vključno z neposrednim prenašanjem pridobljenih znanj v arhivsko prakso.

  • TRAJANJE ŠTUDIJA: 6 semestrov / 3 leta
  • KREDITNE TOČKE: 180 ECTS
  • PRIDOBLJEN NAZIV: Doktor znanosti / doktorica znanosti
  • LOKACIJA ŠTUDIJA: Maribor, Ljubljana
  • ZAČETEK PREDAVANJ: November

Vprašanja, pohvale, pobude