Study in the heart of Europe at Alma Mater Europaea

ALMA MATER PRESS ISH.SI AKADEMIJA ZA PLES INSTITUT-STC.EU

FAQ - Obstoječi študentje

1. VPIS V VIŠJI LETNIK

1.1 Kdaj je mogoč vpis v višji letnik?

Vpis v višji letnik je mogoč od druge polovice avgusta, o datumu vpisa kandidate pravočasno obvestimo po elektronski pošti.

1.2 Kakšni so pogoji za napredovanje v višji letnik?

Pogoje za napredovanje v višji letnik najdete na naši spletni strani www.almamater.si pod posameznim študijskim programom – Pogoji za napredovanje po programu.

1.3 Kaj lahko storim, če mi je potekel status študenta in nisem opravil predpisanih študijskih obveznosti v študijskem letu?

Informacije o evidenčnem vpisu najdete na tej povezavi: http://almamater.si/opravljanje-studijskih-obveznosti-brez-statusa-s224?t=1.

1.4 Kakšen je postopek za priznavanje izpitov opravljenih na drugi fakulteti?

Študent izpolni vlogo Prošnja za priznavanje študijskih obveznosti, ki jo najde na tej spletni povezavi: http://almamater.si/priznavanje-znanj-in-prehodi-med-programi-s63?t=1.

K prošnji obvezno priložite originalni izvod Potrdilo o opravljenem izpitu, potrjen vsebinski program predmeta (učni načrt) in Potrdilo o plačilu stroškov za izdajo Sklepa (200 eur) o priznanju izpitov. Komisija za študijske zadeve bo vse primere proučila in odločila, o čemer vas bomo obvestili pisno po pošti.

1.4 Do kdaj lahko posredujem prošnjo za priznavanje študijskih obveznosti iz druge fakultete?

Do 15.11. v tekočem študijskem letu.

1.5 Kako in do kdaj lahko uveljavljam znižanje šolnine v primeru, da so mi priznane obveznosti iz druge fakultete?

Osem dni po prejemu uradne odločbe o priznavanju študijskih obveznosti iz druge fakultete lahko uveljavljate znižanje šolnine s pisno prošnjo o znižanju, kateri morate priložiti kopijo prejete odločbe. Znižanje šolnine lahko uveljavljate, v kolikor imate v posameznem letniku priznanih vsaj 20 ECTS. V kolikor se prizna od 20-30 ECTS, se šolnina zniža za 30%, če se prizna od 30-40 ECST, se šolnina zniža za 50%.

1.6 Koliko stane opravljanje študijskih obveznosti brez statusa študenta?

Izvedba študijskih obveznosti z izpitom se obračuna tako, da se šolnina letnika seli s 60 ECTS in pomnoži s številom ECTS predmeta. Plačilo vključuje opravljanje vaj pri predmetu, klinične vaje ter dvakratno opravljanje izpita ter dostop do študijskih gradiv. V primeru da gre za tretji ali vsak nadaljnji pristop k izpitu ste dolžni poravnati znesek po aktualnem ceniku Alma Mater.

2. ŠTUDIJSKI PROCES

2.1 KONTAKTNE INFORMACIJE

2.1.1 Kdaj so uradne ure referata?

Uradne ure referata, telefonske številke in e-naslovi referata v Mariboru in v Murski Soboti so objavljeni na spletni strani http://www.almamater.si/uradne-ure-s120.

2.1.2 Kdaj so uradne ure knjižnice?

Knjižnica je odprta v času uradnih ur referata. Študenti svoj prihod predhodno najavijo na naslov referat@almamater.si. Za vsa dodatna vprašanja se obrnejo na omenjeni naslov.

2.1.3 Kje najdem predavateljev stik/govorilne ure?

Predavateljev stik/govorilne ure se nahajajo na Moodlu, pod predmetom, ki ga predavatelj izvaja.

2.1.4 Kje najdem gradivo za predmete?

Gradiva se nahajajo na Moodlu pod zavihkom Predmeti, nato izberete program in letnik študija ter predmet.

2.1.5 Kje lahko najdem urnik?

Urnik je objavljen na VIS-u pod zavihkom Urniki, kjer izbere program, smer, letnik študija in skupino.

2.1.6 Kje najdemo obrazce za vpis, vloge/prošnje za Komisije za študijske zadeve, pravilnike, navodila za izdelavo diplomskih/magistrskih/doktorskih nalog?

Obrazci, ki jih študent potrebuje v času študija, so objavljeni na VIS-u/Gradiva/Druga Gradiva.

2.1.7 Kje najdemo kontakte predavateljev?

Govorilne ure, e-maili predavateljev so objavljeni na Moodlu v e-učilnici.

2.1.8 Kje prejmem geslo za dostop do VISa, e-učilnice, brezžičnega omrežja in računalnikov na fakulteti?

Študenti s povabilom k vpisu prejmejo enotno digitalno identiteto za dostop do visokošolskega informacijskega sistema fakultete Alma Mater (VIS). Za morebitne težave v zvezi s tem geslom in uporabniškim imenom se študent obrne na Službo za informatiko Alma Mater (IT koordinatorji). Za več informacij o IT storitvah obiščite našo Support spletno stran.

2.1.9 Ne morem vstopiti v e-učilnico, kaj naj storim?

Isto uporabniško ime in geslo kot za VIS, študent uporablja tudi za e-učilnico, spremljanje predavanj on-line (vox konference), brezžično omrežje (Eduroam) in za uporabo računalnikov na fakulteti. Za morebitne težave v zvezi s tem uporabniškim imenom in geslom se študent obrne na Službo za informatiko Službo za informatiko Alma Mater (IT koordinatorji).

2.1.10 Rad bi oddal povzetek predavanj. Kako lahko to naredim?

Prošnjo za priznanje prisotnosti z napisanim povzetkom predavanj lakho oddate na spletnem vmesniku FLOW. Navodila najdete TUKAJ.

2.1.11 Nisem imel časa spremljati predavanj. Kdaj bodo predavanja naložena v e-učilnico?

Posnetek si boste na računalniku lahko ogledali naslednji dan, na mobilnih napravah (pametni telefoni, tablice, ki ne podpirajo flash tehnologije) pa 3–5 dni po predavanju.

2.2 PREDAVANJA IN VAJE

2.2.1 Kje potekajo predavanja?

Predavanja in vaje se izvajajo na vseh lokacijah Alma Mater Europaea – ECM, na sedežu Slovenska ulica 17 v Mariboru, na dislocirani enoti v Kopru, Trubarjeva 1, študijski program Zdravstvena nega se izvaja v Murski Soboti, Lendavska ulica 9, določeni študijski programi pa se v celoti izvajajo tudi na dislocirani enoti v Ljubljani, Neubergerjeva 31.

2.2.2 Je udeležba na predavanjih in vajah obvezna?

Udeležba na seminarskih in laboratorijskih vajah je 100% obvezna. Udeležba na predavanjih je prav tako obvezna, vendar, ker je za večino predmetov možno spremljati predavanja tudi preko videokonference in kasneje tudi na Moodlu, mora pa študent v tem primeru, (če se predavanj ne udeleži v živo), napisati povzetek, ki ga odda v roku 6 dni po terminu predavanj pristojnim službam, da se mu prizna udeležba na predavanjih. Navodila za oddajo povzetkov najde študent na Moodlu.

2.2.3 Ali se prisotnost na predavanjih/vajah preverja?

Da. Iz mobilne trgovin si študent naloži aplikacijo Studo, ter z svojo mobilno napravo s skeniranjem QR kode na aktivnostih potrjuje svojo prisotnost. V kolikor spremlja aktivnost online ali gleda posnetek aktivnosti, napiše povzetek predavanja v namenski obrazec in odda prošnjo za priznanje prisotnosti z pdf datoteko povzetka predavanja v spletni vmesnik FLOW (v VISu pod pasico FLOW).

Dodatna navodila za uporabo aplikacije STUDO in FLOW najdete tukaj.

2.2.4 Kje pogledam, če je bila prijava/odjava na predavanjih/vajah uspešna?

Študent v spletnem vmesniku FLOW(v VISu pod pasico FLOW) najde pod posameznimi aktivnostmi statistiko o prisotnosti. Tam lahko tudi oddaja zahtevo za priznanje prisotnosti in PDF datoteko povzetka predavanja (spletni obrazec). Več o uporabi aplikacije Studo in spletnega vmesnika FLOW najdete tukaj.

2.2.5 Kaj naredim, če prijava/odjava na predavanjih/vajah ni bila uspešna?

V kolikor imate težave s potrditvijo prosotnosti s pomočjo QR kode, vam lahko profesor v njegovem spletnem vmesniku FLOW ročno potrdi prisotnost.

2.2.6 Kaj se zgodi, če ne opravim vseh obveznosti pri predmetu ( laboratorijske vaje, seminarske vaje, predavanja, prisotnost na konferenci,…)?

Študent ne more pristopiti na kolokvij/izpit, dokler ni uspešno opravil vaj in predavanj. V kolikor je bil predmet že izveden, študent opravi manjkajoče obveznosti v naslednjem študijskem letu.

2.2.7 Ali lahko pristopim k vajam, če sem ponaljalec/ka?

K vajam lahko pristopite z dovoljenjem referata, vendar samo kot opazovalec vaj ob pogoju, da ne motite študijskega procesa. Predavatelja opozorite, da boste samo opazovali, ker ste ponavljalec/-ka.

2.3 KOLOKVIJI, IZPITI

2.3.1 Kako se prijavim na izpit/kolokvij?

Na izpite se je potrebno prijaviti preko visokošolskega informacijskega sistema VIS. Študent se vpiše s svojim uporabniškim imenom in geslom, kjer izbere zavihek Izpit, Prijava na izpit (tako za izpit kot za kolokvij), izbere želeni predmet, nato še rok (datum) izpita.

2.3.2 Kdaj se lahko prijavim na kolokvij?

Študent po opravljenih laboratorijskih vajah pristopi h kolokviju. Prijavi se lahko le na kolokvij svoje skupine (študent iz skupine D se lahko udeleži le kolokvija skupine D). Opravičljiv razlog za pristop na kolokvij k drugi skupini je le predloženo zdravniško opravičilo (poslano po elektronski pošti v referat in predloženo izvajalcu/izvajalki kolokvija), hkrati pa se mora za termin dogovoriti z izvajalcem/izvajalko vaj in referatom, saj preveliko število študentov na kolokviju onemogoča kakovostno delo. Študent lahko pristopi h kolokviju le enkrat pred posameznim izpitnim rokom.

2.3.3 Kdaj se lahko prijavim na izpit?

Ko ima študent poravnane finančne obveznosti in potrjeno prisotnost na seminarskih ali laboratorijskih vajah (pri predmetih, kjer morajo študenti opraviti kolokvij, morajo imeti opravljeno tudi to obveznost), se lahko prijavi na izpit.

2.3.4 Koliko dni pred izpitom/kolokvijem se lahko prijavim in odjavim?

Prijava na izpit/kolokvij je možna 7 dni pred izpitom/kolokvijem. V kolikor se prijava naredi kasneje, vendar ne na dan izpita (takrat več to ni možno), se plača 20,00 € administrativnih stroškov. Odjava od izpita je možna 3 dni pred izpitom/kolokvijem. V kolikor se študent odjavi 2 dni ali dan pred izpitom, plača 20,00 € administrativnih stroškov. Odjava na dan izpita/kolokvija ni možna.

2.3.5 Koliko pristopov na izpit/kolokvij je v študijskem letu vključenih?

Na izpit/kolokvij lahko študent pristopi 2- krat v sklopu šolnine. Tretje in vsako nadaljnje opravljanje izpita/kolokvija je plačljivo.

2.3.6 Na izpit sem se pozabil/-a prijaviti. Ali lahko pristopim k izpitu brez prijave oziroma se dogovorim z nosilcem/nosilko predmeta?

K izpitu ni mogoče pristopiti brez prijave. V kolikor se študent ne prijavi, lahko pristopi k izpitu ob pravočasni prijavi šele na naslednjem izpitnem roku.

2.3.7 Kateri pristop na izpit je plačljiv, kakšna je cena in kako se izvede plačilo?

Tretji in vsi nadaljnji pristopi na izpit so plačljivi, in sicer 100,00 €. V kolikor se opravlja izpit iz več delov, se del izpita zaračuna 50,00 €. Znesek se nakaže na transakcijski račun Alma Mater.

2.3.8 Kako poravnam finančne obveznosti za izpit/kolokvij?

Gotovine v referatu ne sprejemamo. Študenti nakažejo znesek plačila izpitov, kolokvijev in drugih obveznosti na na transakcijski račun: IBAN SI56 03121-1000565129 (SKB d.d.).

2.3.9 Kaj navedem pod SKLIC na UPN?

Na položnici navedete pod sklic SI00 + vpisna številka študenta (na primer: SI00 31161234).

2.3.10 Ne morem se prijaviti na kolokvij/izpit, v čem je težava?

– Neporavnane finančne obveznosti.

– Študent ni opravil seminarskih/laboratorijskih vaj

– Predavatelj ni pravočasno vnesel vaših obveznosti

2.3.11 Kolikokrat lahko zvišujem izpit in kaj je potrebno narediti?

Študent ima v tekočem študijskem letu možnost popravljanja ocene izpita/delnega izpita/kolokvija v okviru redno razpisanih izpitnih rokov iz vseh učnih enot, ki jih je že opravil, če želi zvišati oceno pri posamezni učni enoti. Posamezni izpit/delni izpit/kolokvij se lahko popravlja enkrat, na zahtevo študenta ali nosilca tudi kot komisijski izpit. Če študent pri popravljanju doseže nižjo oceno, velja prvotna, to je višja ocena.

2.3.12 Katera ocena obvelja ob zviševanju izpita?

Če študent pri popravljanju doseže nižjo oceno, velja prvotna, to je višja ocena.

2.3.13 Kaj se zgodi z izpiti, kolokviji oziroma opravljenimi vajami, če izgubim status študenta?

Vse študijske obveznosti, ki ste jih opravili v času ste še imeli status študenta se vam prenesejo v naslednje študijsko leto in jih ni potrebno ponovno opravljati.

2.4 SPECIFIKE POSAMEZNIH ŠTUDIJSKIH PROGRAMOV

2.4.1 FIZIOTERAPIJA

2.4.1.1 Kaj je klinično usposabljanje?

Klinično usposabljanje je aktivna praktična udeležba študentov v učnih bazah, kjer je poudarek na integraciji znanj, pridobljenih med študijem v prakso in pridobivanje praktičnih izkušenj.

2.4.1.2 Kje poteka in kako dolgo traja?

Klinično usposabljanje poteka v različnih ustanovah (bolnišnicah, termah) v Sloveniji in tudi v Avstriji, s katerimi ima fakulteta pogodbo. V prvem letniku mora študent opraviti dva tedna usposabljanja v bolnišnici, v 2. letniku štiri tedne v bolnišnici in dva tedna v termah, v 3. letniku pa trikrat po dva tedna v treh različnih ustanovah.

Klinično usposabljanje se predvidoma začne v mesecu marcu. O izbiri ustanove in o izbiri termina boste pravočasno obveščeni.

2.4.1.3 Kaj je Praktikum?

Cilj praktikuma je prenos teoretičnih vsebin v praktično delo in doseg usposobljenosti opravljanja del fizioterapevta s področja ortopedije, travmatologije, opeklin in plastike, rehabilitacije, interne, ginekologije in porodništva ter ustrezno odločanje in ukrepanje.

2.4.1.4 Kje poteka in kako dolgo traja?

Praktikum poteka v različnih ustanovah (bolnišnicah, termah) v Sloveniji in tudi v Avstriji, s katerimi ima fakulteta pogodbo, in sicer traja 4 tedne.

2.4.1.5 Kdaj lahko opravljam Praktikum?

Praktikum lahko opravlajte po zaključenih s študijem določenih obveznosti (z izjemo predmetov Zakonodaja v zdravstvu in izbirnega predmeta 3. letnika).

2.4.1.6 Kje najdem druga navodila za udeležbo na kliničnem usposabljanju?

Vsa navodila so objavljena na Moodlu, pod Fizioterapija/letnik študija/Praktično usposabljanje.

2.4.1.7 Kdo je koordinator kliničnega usposabljanja?

Koordinatorica kliničnega usposabljanja v sklopu študijskega programa Fizioterapija je predavateljica Patricija Goubar. Dosegljiva je na naslovu patricija.goubar@almamater.si.

2.4.1.8 Kako poteka priznavanje prakse?

Študent izpolni vlogo za priznavanje neformalno pridobljenega znanja in spretnosti, ki jo najdete na tej spletni povezavi:http://almamater.si/priznavanje-znanj-in-prehodi-med-programi-s63?t=1. Obvezna sestavina vloge je tudi seznam priloženih dokazil. Vso dokumentacijo študent pošlje v referat.

2.4.1.9 Kje potekajo predavanja/vaje?

Predavanja in vaje potekajo na sedežu AMEU-ECM v Mariboru, Slovenska ul.17, v Ljubljani na Dunajski 158 in v Kopru na Ferrarski 33. Laboratorijske vaje pa potekajo poleg omenjenih lokacij še v Murski Soboti in Celju.

2.4.1.10 Kolikokrat na teden in kdaj se izvajajo predavanja/vaje?

Študijski proces na Alma Mater se izvaja v živo in delno na daljavo:

predavanja se izvajajo v živo na lokacijah AMEU. Predavanja se snemajo. Posnetki predavanj so na voljo študentom v e-učilnici Moodle skozi celotno študijsko leto.
seminarske vaje se izvajajo v živo ali on-line in se ne snemajo,
laboratorijske vaje potekajo v živo na lokaciji AMEU.

Predavanja in vaje se praviloma izvajajo med tednom, od 16:00 do 20:00 ure, ob sobotah od 9:00 do 13:00 ure. Po končanih vajah in predavanjih sledi kolokvij/izpit.

2.4.1.11 Vertikalna povezanost predmetov

Študenti poslušajo predavanja in opravljajo laboratorijske in seminarske vaje po urniku in lahko pristopijo k preverjanju znanja (kolokviji, ustni ali pisni izpiti), ko ima opravljen/e pogojni/e izpit/e kot je raszvidno iz spodnje tabele:

Letnik študija	Predmet	Pogoji
1.	Funkcionalna anatomija	- Anatomija s histologijo
1.	Fizioterapevtska ocena	- Anatomija s histologijo
1.	Fizioterapevtske spretnosti I	- Anatomija s histologijo
1.	Fizikalni dejavniki v terapiji	- Fizika
Letnik študija	Predmet	Pogoji
2.	Fizioterapija II	- Anatomija s histologijo, - Kardiologija in pulmologija
2.	Klinična kineziologija	- Anatomija s histologijo, - Funkcionalna anatomija, - Fizioterapevtske spretnosti I
2.	Specialne teme v fizioterapiji I	- Anatomija s histologijo, - Pediatrija, - ginekologija s porodništvom
2.	Fizioterapija I	- Anatomija s histologijo, - Funkcionalna anatomija, - Ortopedija, Kirurgija, - Travmatologija, - Revmatologija, - Fizikalni dejavniki v terapiji
Letnik študija	Predmet	Pogoji
3.	Fizioterapija III	Nevrologija
3.	Fizioterapevtske spretnosti II	Nevrologija

2.4.1.12 Ali moram biti v času opravljanja kliničnega usposabljanja in Praktikuma zavarovan?

UNIVERZA ALMA MATER se zaveže v času vnaprej določenih terminov opravljanja kliničnih vaj zavarovati študenta za primere poškodbe pri delu in poklicne bolezni (M-12) v skladu z Zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ) ter za posebne primere po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2).

V kolikor študent nima sklenjenega obveznega zavarovanja v Sloveniji, je dolžan sam urediti zavarovanje za primere poškodbe pri delu in poklicne bolezni v skladu z Zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ) ter za posebne primere po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) . Potrdilo o zavarovanju mora študent predložiti referatu ALMA MATER pred začetkom opravljanja kliničnih vaj.

V kolikor študent ne uredi pravočasno navedenega zavarovanja NE SME PRISTOPITI NA KLINIČNO PRAKSO V IZBRANI ZAVOD.

2.4.2 Zdravstvena nega

2.4.2.1 Kaj je klinično usposabljanje?

Klinično usposabljanje je aktivna praktična udeležba študentov v učnih bazah, kjer je poudarek na integraciji znanj, pridobljenih med študijem v prakso in pridobivanje praktičnih izkušenj.

2.4.2.2 Kje poteka in kako dolgo traja?

Klinično usposabljanje poteka v različnih ustanovah (bolnišnice, domovi za starejše, zdravstveni domovi,… ) v Sloveniji in Avstriji, s katerimi ima fakulteta pogodbo. V prvem letniku mora študent opraviti deset tednov usposabljanja v Domu starejših, v 2. Letniku in 3. Letniku po petnajst tednov na različnih področjih.

Klinično usposabljanje se predvidoma začne v mesecu januarju. O izbiri ustanove in o izbiri termina boste pravočasno obveščeni po e-pošti.

2.4.2.3 Kaj je potrebno storiti po koncu kliničnega usposabljanja?

Po zaključku kliničnega usposabljanja je potrebno oddati vso dokumentacijo v Referat za študijske in študentske zadeve ali poslati jo po pošti na naslov, Alma Mater, Lendavska 9 9000 Murska Sobota.

Študent/ka mora oddati:

- Zapisnik o vajah (izpolnjen prvi del, podatki o študentu). Drugi del izpolni visokošolski učitelj – koordinator kliničnega usposabljanja .

- Evidenco prisotnosti / odsotnosti s kliničnega usposabljanja. V primeru odsotnosti obvezno priložiti fotokopije dokazil o odsotnosti.

- Ocenjevalni list s kliničnega usposabljanja (klinični mentor izpolni v točki I in II). Ocenjevalni list je potrebno oddati po vsakem sklopu kliničnega usposabljanja.

- Evidenco opravljenih intervencij – aktivnosti zdravstvene nege.

- Izpolnjeno učno negovalno dokumentacijo

- kopijo evalvacijskega vprašalnik

- podpisan zapisnik o vajah

Dokumentacija s kliničnega usposabljanja mora biti podpisana s strani kliničnega mentorja in glavnega mentorja v učnem zavodu. Na kolokvij morate prinesti knjižico znanj in veščin.

2.4.2.4 Kje najdem druga navodila za udeležbo na kliničnem usposabljanju?

Vsa navodila so objavljena na Moodlu, pod Zdravstvena nega/letnik študija/Praktično usposabljanje.

2.4.3 Socialna gerontologija (VS)

2.4.3.1 Kje poteka praktično usposabljanje in kako dolgo traja?

Praktično usposabljanje v obliki strokovne prakse poteka pod mentorstvom v učnih bazah, v javnih in zasebnih socialno varstvenih zavodih (domovi za stare, varstveno delovni centri…), na centrih za socialno delo.

V 1. letniku mora študent opraviti en teden strokovne prakse, v 2. letniku dva tedna in v 3. letniku tri tedne.

Praktično usposabljanje se predvidoma začne v mesecu marcu. O izbiri ustanove in o izbiri termina boste pravočasno obveščeni po e-pošti.

2.4.3.2 Kaj je potrebno storiti po koncu praktičnega usposabljanja?

Po zaključku praktičnega usposabljanja je potrebno oddati vso dokumentacijo v Referat za študijske in študentske zadeve lahko osebno ali priporočeno po pošti na naslov:

Alma Mater Europaea - ECM,
Slovenska ulica 17,
2000 Maribor.

2.4.3.3 Kje najdem navodila in obrazce za praktično usposabljanje?

Navodila in obrazci so objavljeni na VISu/Gradiva/Druga gradiva/Navodila in obrazci za PU (SG)

2.5 ZAKLJUČNA DELA

2.5.1 DIPLOMIRANJE in MAGISTRIRANJE

2.5.1.1 Kdaj lahko študent odda dispozicijo diplomskega/magistrskega dela?

Študent lahko prijavi dispozicijo diplomskega dela preko Visokošolskega informacijskega sistema (VIS), ko opravi vse predpisane obveznosti prvega in drugega letnika (120 ECTS) in mu do diplomiranja manjkajo največ štirje izpiti iz tretjega letnika. Na magistrskem študiju pa, ko mu do zaključka študija manjka največ 60 KT.

Dispozicijo obravnava pristojna komisija za študijske zadeve na svoji prvi naslednji seji. Praviloma se na sejah obravnavajo popolne vloge, ki so oddane vsaj 14 dni pred predvidenim terminom seje. Sicer so terminski plan sej Komisij za študijske zadeve objavljeni na VISu pod zavihkom Gradiva/Druga gradiva/Diplomiranje, magistriranje, doktoriranje.

2.5.1.2 Kolikšen je čas veljavnosti naslova in dispozicije diplomskega/magistrskega dela?

Veljavnost naslova in dispozicije diplomskega/magistrskega dela je 12 mesecev od potrditve prijave obeh s strani Komisije za študijske zadeve.
V navedenem obdobju mora študent pripraviti zaključno delo in ga uspešno zagovarjati. V primeru, da mu v navedenem roku ne uspe zaključiti, mora elektronsko preko VISa zaprositi za podaljšanje roka za izdelavo diplomskega/magistrskega dela, in sicer najkasneje en mesec pred iztekom roka. Možnost podaljšanja naslova diplomskega/magistrskega dela je možna glede na utemeljene razloge, podkrepljene z ustreznimi dokazili.
Prošnja za podaljšanje veljavnosti dispozicije zaključnega dela se obračuna po veljavnem ceniku Alma Mater.

2.5.1.3 Koliko izvodov diplomskega/magistrskega dela je potrebno vezati?

Vezati je potrebno en izvod trde vezave diplomskega / magistrskega dela za knjižnico Alma Mater. V kolikor svoj izvod želita tudi mentor in somentor, študent ločeno priskrbi izvod zanju.

2.5.1.4 Katere dokumente je potrebno vezati na koncu diplomskega/magistrskega dela?

V diplomsko/magistrsko delo je potrebno vezati soglasje zavoda, k izvedbi raziskave, izjavo lektorja in izjavo o avtorskem delu in istovetnosti tiskane in elektronske verzije diplomskega/magistrskega dela.

2.5.1.5 Ali je potrebno diplomsko delo plačati?

Če študent diplomira v času vpisa v tretji letnik, nima dodatnih stroškov za diplomiranje.

Če študent samo prijavi dispozicijo v tretjem letniku in ne uspe zagovarjati zaključnega dela in diplomirati, plača strošek diplomskega dela po ceniku Alma Mater. Ta strošek mu velja do datuma veljavnosti diplomskega dela. Če v tem času ne uspe diplomirati, mora ponoviti postopek prijave diplomskega dela in s tem tudi ponovno poravnati strošek diplomiranja po ceniku Alma Mater.

Če študent vpiše absolventski staž, ima plačilo diplomskega dela vključen v šolnino za absolventski staž. V kolikor študent ne uspe diplomirati v času absolventskega staža, mora ponovno poravnati strošek diplomiranja, četudi ima potrjeno dispozicijo.

Če študent v času diplomiranja nima statusa, mora poravnati strošek diplomskega dela po ceniku Alma Mater. Plačilo diplomiranja velja do datuma veljavnosti diplomskega dela. Če v tem času ne uspe diplomirati, mora ponoviti postopek prijave diplomskega dela in s tem tudi ponovno poravnati strošek diplomiranja po ceniku Alma Mater.

Račun za diplomiranje se izda ob potrditvi dispozicije diplomskega dela.

2.5.1.6 Ali je potrebno magistrsko delo plačati?

Če študent magistrira v času vpisa v drugi letnik, nima dodatnih stroškov za magistriranje.

Če študent samo prijavi dispozicijo v drugem letniku in ne uspe zagovarjati zaključnega dela in magistrirati, plača strošek magistrskega dela po ceniku Alma Mater. Ta strošek mu velja do datuma veljavnosti magistrskega dela. Če v tem času ne uspe magistrirati, mora ponoviti postopek prijave magistrskega dela in s tem tudi ponovno poravnati strošek magistriranja po ceniku Alma Mater.

Če študent vpiše absolventski staž, ima plačilo magistrskega dela vključen v šolnino za absolventski staž. V kolikor študent ne uspe magistrirati v času absolventskega staža, mora ponovno poravnati strošek magistriranja, četudi ima potrjeno dispozicijo.

Če študent v času magistriranja nima statusa, mora poravnati strošek magistrskega dela po ceniku Alma Mater. Plačilo magistriranja velja do datuma veljavnosti magistrskega dela. Če v tem času ne uspe magistrirati, mora ponoviti postopek prijave magistrskega dela in s tem tudi ponovno poravnati strošek magistriranja po ceniku Alma Mater.

Račun za magistriranje se izda ob potrditvi dispozicije.

2.5.1.7 POSTOPEK PRIJAVE DISPOZICIJE DIPLOMSKEGA/MAGISTRSKEGA DELA

Po uspešni oddaji dispozicije na VIS imata mentor in morebitni somentor 14 dni časa, da se opredelita do ustreznosti dispozicije in svojo odločitev označita v VISu. Ko bo vsebina dispozicije potrjena s strani mentorja in somentorja, bo uvrščena na prvo naslednjo sejo Komisije za študijske zadeve.

2.5.1.7.1 Oddaja diplomskega/magistrskega dela v plagiat in tehnični pregled

Ko študent z mentorjem in morebitnim somentorjem uskladi vsebino zaključnega dela, morata mentor in morebitni somentor odobriti vsebinsko ustreznost zaključnega dela. Mentor in somentor lahko oddata soglasje k vsebini zaključnega dela preko VISa ali pa študent poskrbi za podpis tako, da natisne obrazec Soglasje mentorja/somentorja k oddaji dela ter posreduje podpisan obrazec v pristojen referat. Obrazec se lahko natisne iz VISa, zavihek Zaključek študija – Zaključno delo. Brez soglasja mentorja in somentorja študent ne more oddati zaključnega dela v VIS.

Ko je soglasje mentorja in somentorja ustrezno zavedeno v VISu, študent prejme obvestilo na svoj email naslov, da lahko zaključno delo (v doc. obliki) posreduje v tehnični pregled in uraden pregled podobnosti vsebin na email naslov: tehnicni.pregled@almamater.si, skupaj z obrazcem O15 - Izjava ob oddaji v tehnični pregled, ki je dostopna na VISu pod zavihkom Gradiva/Druga gradiva/Diplomiranje, magistriranje, doktoriranje. Po uspešno opravljenem tehničnem pregledu se študentu odobri, da zaključno delo odda v VIS.

Po Pravilniku imajo strokovne službe čas 10 delovnih dni od popolno oddane vloge, da tehnično pregledajo vlogo. Za vsak nadaljnji popravek imajo ponovno 10 delovnih dni časa. Prvi tehnični pregled je vključen v šolnino, drugi in vsak naslednji pa je plačljiv v skladu s cenikom Alma Mater.

2.5.1.8 POSTOPEK ODDAJE DIPLOMSKEGA/MAGISTRSKEGA DELA PO USPEŠNO OPRAVLJENEM TEHNIČNEM PREGLEDU

Študent odda zaključno delo v VIS v elektronski obliki v formatu pdf-a z imenom v obliki Priimek_Ime_leto_Naslovzaključnegadela. tako, da v levem meniju izbere ZAKLJUČEK ŠTUDIJA – Oddaja dela. Navodila za izdelavo pdf-a dokumenta najdete tukaj. V zaključno delo mora biti nujno vezana tudi izjava o avtorstvu ter izjava lektorja, ki ju študent natisne iz VISa (ZAKLJUČEK ŠTUDIJA – Izjava o avtorstvu). V kolikor je študent opravljal raziskavo v kakšnem zavodu, priloži tudi Soglasje zavoda (obrazec O8, ki je dosegljiv v VIS pod zavihkom Gradiva/Druga gradiva/Diplomiranje, magistriranje, doktoriranje). Študent po uspešni oddaji zaključnega dela prejme o tem avtomatsko obvestilo, ki ga študent vidi v spletnem VISu pod Razno – Obvestila. V roku treh delovnih dni od oddaje zaključnega dela v VIS bo študentu, mentorju in morebitnemu somentorju ter ostalim članom komisije za zagovor dostopen tudi pregled podobnosti vsebin, ki je integriran v VIS (čeprav je formalen pregled plagiatorstva že opravljen v sklopu tehničnega pregleda).

2.5.1.8.1 Koliko časa traja od uspešno opravljenega tehničnega pregleda do datuma zagovora zaključnega dela?

Predstojnik oziroma vodja študijskega programa ima 7 dni časa, da imenuje člane komisije za zagovor. Le ti imajo od imenovanja 10 delovnih dni časa, da se opredelijo glede ustreznosti zaključnega dela. Zagovor se nato organizira v roku 30 dni od potrditve ustreznosti zaključnega dela s strani Komisije za zagovor.

V primeru, da obstajajo zadržki glede primernosti naloge za zagovor, član Komisije za zagovor poda študentu ter preostalim članom Komisije pisno obrazložitev o pomanjkljivostih. Po odpravljenih pomanjkljivostih se naloga ponovno pošlje Komisiji za zagovor. V kolikor študent v 10 dnevnem roku po imenovanju ne prejme pisne obrazložitve o zadržkih glede primernosti naloge za zagovor, pomeni, da člani Komisije nimajo zadržkov in je naloga primerna za zagovor.

2.5.1.9 ZAGOVOR DIPLOMSKEGA/MAGISTRSKEGA DELA

Študent bo o terminu zagovora obveščen, ko bo Komisija za zagovor potrdila ustreznost zaključnega dela in uskladila termin zagovora. Praviloma se zagovor skliče v roku 30 dni od potrditve članov komisije za zagovor o ustreznosti zaključnega dela.

Pred predvidenim datumom zagovora študent odda v referat en izvod trde vezave za knjižnico (opcijsko lahko še dva izvoda za mentorja in morebitnega somentorja). Tiskani izvodi morajo biti identični elektronski verziji. Izjava o avtorstvu, izjava lektorja ter morebitno soglasje zavoda morajo biti vezani na koncu diplomskega/magistrskega dela. Študenti visokošolskega študijskega programa Fizioterapija in Zdravstvena nega morajo oddati tudi Knjižico znanj in veščin opremljeno z vsemi potrebnimi podpisi s strani koordinatorke za klinično usposabljanje. Prav tako morajo na dan zagovora imeti poravnane vse finančne obveznosti in vrnjeno vso izposojeno gradivo v knjižnico.

2.5.1.9.1 Kako naj izgleda platnica vezanega zaključnega dela?

V Predlogi za zaključno delo (dostopno na VIS/Gradiva/Druga gradiva/Diplomiranje, magistriranje, doktoriranje) je določena oblika in velikost črk. Pri tiskanju zaključnega dela naj bo zunanja stran (platnica) vezana v temno modro platno ali umetno usnje (trda vezava). Črke naslovnice naj bodo srebrne barve, velikost in oblika pisave pa je Times New Roman – velikost 14 (oblikovanje je vključeno že v Predlogi za zaključno delo).

2.5.1.9.2 Kako poteka zagovor diplomskega /magistrskega dela?

Študent pripravi PPT predstavitev diplomskega/magistrskega dela, ki traja največ 15 min. Tri članska komisija postavi študentu vprašanja v zvezi z diplomskim/magistrskim delom in poda končno oceno zagovora in diplomskega/magistrskega dela. Po uspešno opravljenem zagovoru Referat za študijske in študentske zadeve izstavi študentu Potrdilo o diplomiranju/magistriranju.

2.5.2 DOKTORIRANJE

2.5.2.1 Kakšen je postopek doktoriranja?

Študent v prvem letniku odda Prijavo Interesnega raziskovalnega področja na obrazcu D1. Le tega obravnava Komisija za znanstveno in raziskovalno delo (v nadaljevanju KZRD), ki ima seje predvidoma vsak drugi mesec. Študent mora poleg obrazca D1 oddati še CV v obliki Europasaa ter bibliografijo. Vse skupaj odda vsaj 8 dni pred predvideno sejo KZRD. O terminih sej KZRD so študenti obveščeni ob pričetku študijskega leta.

V drugem letniku študent pripravlja dispozicijo doktorske disertacije, ki jo lahko odda v referat Alma Mater, ko je potrjena s strani predvidenega mentorja in morebitnega somentorja. Dispozicijo tehnično pregledajo strokovne službe Alma Mater in v kolikor so izpolnjeni vsi pogoji, jo uvrstijo na naslednjo sejo KZRD. KZRD na svoji seji dispozicijo pregleda in jo lahko vrne študentu v popravek. V kolikor je dispozicija ustrezna, imanuje člane komisije za oceno dispozicije, ki jih potrdi Senat.

Pred člani komisije za oceno dispozicije študent pripravi javno predstavitev dispozicije in nato člani komisije pripravijo oceno na vnaprej predpisanem obrazcu. Vsak član pripravi ločeno poročilo, ki jih obravnava KZRD in v kolikor so pozitivna, predlaga Senatu Alma Mater, da se potrdi dispozicija in s tem tudi naslov disertacije ter mentor in morebiten somentor.

V tretjem letniku študent pripravi doktorsko disertacijo in jo posreduje na KZRD, ko mentor in morebiten somentor potrdi, da je disertacija vsebinsko ustrezna (obrazec O3). Študent na KZRD posreduje podpisan obrazec O3 ter 3 izvode disertacije. KZRD pregleda, če disertacija izpolnjuje minimalne standarde in imenuje člane komisije za oceno disertacije, ki jih potrdi Senat. Navadno so člani te komisije enaki kot so bili člani komisije za oceno dispozicije, ki imajo 2 meseca časa, da pripravijo oceno o doktorski disertaciji. Ko strokovne službe prejmejo vse tri (oziroma v primeru somentorstva 4) ocene, jih uvrsti na dnevni red naslednje seje KZRD. Če so vsa poročila pozitivna, KZRD imenuje člane komisije za zagovor doktorske disertacije, ki jih potrdi Senat. V roku največ 1 meseca po imenovanju, se opravi zagovor doktorske disertacije, kjer študent prejme začasno potrdilo o doktoriranju. Uradno listino prejme študent na promociji, ki predvidoma poteka enkrat letno v mesecu marcu.

2.5.2.2 Objava znanstvenega članka

Pred imenovanjem članov komisije za zagovor doktorske disertacije mora študent posredovati na KZRD ustrezno potrdilo o objavi znanstvenega članka.

Kot ustrezna se upošteva objava enega znanstvenega članka v reviji v SCI, SSCI, SCOPUS ali A&HCI ali objava dveh znanstvenih člankov, ki jih SICRIS in pravila ARRS ocenjujeta z najmanj 30 točkami in sicer s področja teme doktorske disertacije. Upoštevajo se le članki, kjer je doktorand edini ali prvi avtor. Posamezni članek se lahko upošteva pri največ enem doktorandu. Kot nadomestilo za največ en članek, ki ga SICRIS in pravila ARRS ocenjujeta s 30 točkami, velja tudi objava v znanstveni monografiji (poglavje v zn. monografiji) ali znanstvena monografija, izdana pri domači ali tuji založbi iz seznama ARRS. Upoštevajo se objave od vpisa doktoranda na doktorski študij, pri čemer:

- štejejo izvirni znanstveni članki 1.01 po tipologiji COBISS;

- kot tuji jeziki je mišljen katerikoli svetovni jezik;

- pri objavah v revijah s faktorjem vpliva je kot tuji jeziki mišljen katerikoli jezik;

- članki morajo biti objavljeni (pri objavah v revijah s faktorjem vpliva pa velja kot ekvivalent potrdilo glavnega urednika o objavi članka);

- štejejo članki, kjer je doktorand prvi ali edini avtor.

2.5.2.3 Katere so priznane znanstvene revije in katere niso

Del literature je znanstven in preverjen, del je nepreverjen, del je pa celo neresničen (npr. fakenews). Študent mora pri raziskovanju in pisanju diplomske naloge prepoznati kvalitetno in uporabno literaturo. Tudi predavatelj, doktorski študent ali drug avtor mora pred objavo prepoznati revije in založbe, ki spadajo med znanstveno in preverjeno literaturo in tiste, ki tja ne spadajo.

Najpomembnejše revije in članki so uvrščeni v bazo 'Web of Science' podjetja Thomson Reuters.Seznam revij, ki so v to bazo vključene, je na seznamu na tej povezavi: http://ipscience.thomsonreuters.com/mjl/

Druga pomembna baza je 'Scopus', v katero so uvrščene revije iz 'Web of Science' in mnoge druge revije. Seznam revij, ki so v tej bazi, je na seznamu tu: https://blog.scopus.com/posts/titlesindexed-in-scopus-check-before-you-publish

Web of Science je torej nekakšna 'prva liga' revij, Scopus pa združena prva in druga liga. Revije v teh dveh bazah se tudi med seboj razlikujejo po kvaliteti in vplivu in imajo različen indeks citiranosti (citation index, SCI, SSCI). Višji kot je indeks revije, bolj znanstveniki priznavajo to revijo. Večkrat kot je revija uporabljena in citirana v drugih revijah, višji ima indeks citiranosti.

Dolžnost vsakega študenta in avtorja je, da preveri, ali je tuja revija, ki jo namerava uporabit, vključena v ti dve bazi. Revije v angleškem jeziku, ki v ti dve bazi niso vključene, so verjetno nižje kvalitete, nezanesljive, vsebina pa nepreverjena. Revije, ki na svojih spletnih straneh trdijo, da imajo indeks citiranosti in jih v zgoraj omenjenih seznamih ni, verjetno lažejo (fake revije, fake news) in se jih izogibamo. Na spletu so tudi seznami t.i. 'fake' revij, npr. tu: http://beallslist.weebly.com Teh revij ne uporabljamo, ne citiramo in v njih ne objavljamo.

Predavatelj ali doktorski ali magistrski študent, ki bi uporabil takšno revijo ali v njej objavil, bi s tem pokazal nezmožnost razlikovanja med zanesljivimi in nezanesljivimi podatki. Pokazal bi, da ni sposoben raziskovanja in mu ni mogoče podeliti naziva 'doktor' ali 'magister'.

2.5.2.4 Bolj in manj priznane akademske založbe knjig

Podobno kot pri revijah so tudi med založbami knjig velike razlike. Seznam tujih založb, ki jih priznava Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS je tu: http://home.izum.si/COBISS/bibliografije/Kateg-medn-zalozbe.html

Seznam 'Sense', ki razvršča mednarodne založbe v več kategorij, je tu: http://www.sense.nl/gfx_content/documents/

Dolžnost vsakega avtorja, ki želi objaviti svoje delo pri tuji založbi, je, da preveri založbo. Če tuje založbe ni na seznamu ARRS ali ni uvrščena v kategorije A, B, ali C na seznamu Sense, objava pri taki založbi ni priporočljiva.

2.5.2.5 Objava člankov doktorskih in magistrskih študentov

Doktorski in magistrski študenti, ki v času študija objavljajo akademske članke, pri objavi navedejo kot svojo inštitucijo Alma Mater Europaea - ECM.

2.5.2.6 Oddaja doktorske disertacije v plagiat in tehnični pregled

Ko je doktorska disertacija potrjena na Senatu, pošljete po elektronski pošti in prinesete 1 izvod (mehko) tiskane verzije diplomskega/magistrskega dela v tehnični pregled v referat v Maribor, na Slovensko 17 in hkrati pošljete doktorsko disertacijo tudi v wordovi obliki po e-pošti na naslov tehnicni.pregled@almamater.si . Predložiti morate tudi obrazec Prijava zaključnega dela (obrazec O3), ki ga podpiše mentor in morebitni somentor. Vaša disertacija se naloži v orodje za odkrivanje plagiatov in gre v tehnični pregled. V kolikor so potrebni popravki, vas o tem obvestimo po mailu. Uspešno opravljeno Poročilo o tehničnem pregledu in pregledu plagiatorstva (obrazec O5) poda tehnična služba v referat in vas obvesti, da je disertacija primerna za vezavo.

2.5.2.7 Ali je potrebno doktorsko disertacijo dodatno plačati?

V kolikor doktorirate v tretjem letniku, imate strošek doktoriranja pokrit s šolnino za tretji letnik študija.

V kolikor v tretjem letniku ne zagovarjate doktorske disertacije, imate dve možnosti:

- Vpis v abolventski staž (vezano na status študenta), v okviru katerega ima eno leto pravico opravljati vse še neopravljene obveznosti iz prejšnjega letnika

- Opravljanje obveznosti po ceniku Alma Mater (izpit po kreditinih točkah, zaključna dela po določeni postavki)

2.5.2.8 Kateri dokumenti so relevantni za postopek doktoriranja?

V prvi vrsti mora študent poznati Pravilnik o doktorskem študiju na Alma Mater, ki ga najdete na naši spletni strani: http://almamater.si/pravilniki-in-dokumenti-s115

Za ustrezno obliko doktorske disertacije pa mora študent poznati:

- Navodila za izdelavo strokovnih in znanstvenih besedil na Alma Mater

- Predlogo za pisanje dispozicije

- Predlogo za pisanje disertacije

Vse zgoraj omenjene dokumente najdete na VIS-u pod Gradiva/Druga gradiva/Diplomiranje, magistriranje in doktoriranje.

Zakaj izbrati Alma Mater?

DODIPLOMSKI ŠTUDIJ

MAGISTRSKI ŠTUDIJ

DOKTORSKI ŠTUDIJ

PRIJAVA ZA VPIS

FAQ - Obstoječi študentje

2.1.6 Kje najdemo obrazce za vpis, vloge/prošnje za Komisije za študijske zadeve, pravilnike, navodila za izdelavo diplomskih/magistrskih/doktorskih nalog?