Humanistične znanosti
Študijski program 3. stopnje Humanističnih znanosti omogoča podiplomskim študentom in študentkam študij disciplin in področij, ki so v drugih slovenskih visokošolskih institucijah manj zastopane. Največja odlika študijskega programa je v ponujanju izrazite interdisciplinarnosti in izbirnosti predmetov.
Zakaj izbrati študijski program Humanistične znanosti?
Študijski program je po letnikih strukturiran na način, ki v maksimalni meri izkorišča horizontalno in vertikalno povezljivost vsebin. Tako strukturiran program omogoča stalno prilagajanje individualnim študijskih interesom posameznikov in posameznic. Študijski program odraža aktualne potrebe v širšem mednarodnem kontekstu in skuša zajeti študijske potrebe in vsebine, ki niso v celoti zastopane v evropskih programih.
Predmetniki
1. letnik
zap. št. | Predmet | ECTS | |
1. semester | |||
1 | Humanistika I | 15 | |
2 | Izbirni predmet | 5 | |
3 | Individualno raziskovalno delo I – predpriprave na doktorsko tezo | 10 | |
2. semester | |||
4 | Humanistika II | 15 | |
5 | Izbirni predmet II | 5 | |
6 | Doktorski seminar 1 – prijava teme doktorske disertacije | 10 |
2. letnik
zap. št. | Predmet | ECTS | |
3. semester | |||
7 | Izbirni predmet III | 5 | |
8 | Izbirni predmet IV | 5 | |
9 | Izbirni predmet V | 5 | |
10 | Izbirni predmet VI | 5 | |
11 | Individualno raziskovalno delo II (na doktorski disertaciji) | 10 | |
4. semester | |||
12 | Izbirni predmet VII | 5 | |
13 | Izbirni predmet VIII | 5 | |
14 | Individualno raziskovalno delo III (na doktorski disertaciji) | 10 | |
15 | Doktorski seminar 2 | 10 |
3. letnik
zap. št. | Predmet | ECTS | |
5. semester | |||
16 | Izdelava doktorske disertacije | 30 | |
6. semester | |||
17 | Doktorska disertacija (priprava in zagovor) | 30 |
Izbirni predmeti
Modul Študiji umetnosti, vizualnosti in medijev | |||
zap. št. | Predmet | ECTS | |
1 | Interdisciplinarne metodologije | 5 | |
2 | Umetnost, estetika in prihodnost življenja v mestu | 5 | |
3 | Filozofija kulture | 5 | |
4 | Filozofija vizualnih umetnosti | 5 | |
5 | Avantgarde in avtonomija umetnosti | 5 | |
6 | Kritična estetika – filozofija umetnosti in kulture od antike do Jacquesa Rancièra | 5 | |
7 | Dokumentarni strip in grafični roman | 5 | |
8 | Literarno novinarstvo | 5 | |
9 | Filozofija narave: umetnost, znanost in estetika | 5 | |
10 | Semiotika vsakdanjega življenja | 5 | |
11 | Umetnost in življenje: filozofske teorije in umetniške prakse | 5 | |
12 | Prostori izkustva: umetnost in estetika od utelešenja do virtualnosti | 5 | |
13 | Prostor, telo in novi mediji v umetnosti in estetiki | 5 | |
14 | Teorija filma in popularne kulture | 5 | |
15 | Sodobne teorije v umetnosti | 5 | |
16 | Komunikacija in družba | 5 | |
17 | Umetnost in kultura času neoliberalizma in post-tranzicije | 5 | |
18 | Tehnizirana dom in družina med mediji: antropologija novih tehnologij | 5 |
Modul Študiji družb in človeka | ||
zap. št. | Predmet | ECTS |
1 | Interdisciplinarne metodologije | 5 |
2 | Rituali od plemenskih skupnosti do države – zgodovinsko-antropološko-pravne študije | 5 |
3 | Antropologija spola in kulture | 5 |
4 | Religija in družba | 5 |
5 | Zgodovina feminizma | 5 |
6 | Doba revolucij | 5 |
7 | Fevdalna Evropa | 5 |
8 | Zgodovinska antropologija in regionalne študije | 5 |
9 | Uvod v arheološko metodologijo in teorijo | 5 |
10 | Sociologija znanja | 5 |
11 | Védenje in diskurz | 5 |
12 | Znanje in sodobne družbe | 5 |
13 | Izbrana poglavja iz filozofije in sociologije športa | 5 |
14 | Logoterapija in eksistencialna analiza | 5 |
15 | Sodobni izzivi azijskih miselnih tradicij | 5 |
16 | Aplikativna medicinska antropologija | 5 |
17 | Etika v znanosti in raziskovalna integriteta (RI) | 5 |
18 | Medkulturnost in etos sporazumevanja | 5 |
19 | Medvrstniško nasilje | 5 |
20 | Spoli in spolnosti v terapevtskem kontekstu | 5 |
21 | Filozofija človekovih pravic | 5 |
22 | Filozofija zgodovine | 5 |
23 | Politična filozofija | 5 |
Predavatelji
Sodeluje pri študijskih programih:
Magistrski študij: Humanistične znanosti
CV:
Bibliografija: Preberi več
Redna profesorica antropologije
Biografija
Izobrazba: Filozofska fakulteta Ljubljana 1993 (dipl. etnologinja in prof. filozofije); 1997 mag. etnologije; 2000 dr. etnoloških znanosti.
Zaposlitve: Filozofska fakulteta Ljubljana 1993–2000, 2009-; Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU 2001–2005; ISH, Fakulteta za podiplomski humanistični študij, Ljubljana 2005–2010; IEDC – Poslovna šola Bled, Fakulteta za podiplomski študij managementa 2013–2014, Inštitut za zgodovino medicine, Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani (2019-).
Znanstveni nazivi: doc. antropologije vsakdanjega življenja 2002; izr. prof. antropologije 2009, red. prof. antropologije 2014 (ISH oz. AMEU-ISH, Ljubljana). Na ZRC SAZU in ponovno na UL habilitirana v raziskovalne nazive. Na UL habilitirana v naziv red. prof. za kulturno in socialno antropologijo (2020).
Med 2001–2004 vodja aplikativnega raziskovalnega projekta Slovenski etnološki leksikon (2004, ponatis 2007, 2011). 2001 soustanovila Center za biografske raziskave v Ljubljani. Od 2007 predsednica Komisije za etnološko etiko pri Slovenskem etnološkem društvu; od 2011 presojevalka študijskih programov pri NAKVIS; od 2011–2013 članica Novinarskega častnega razsodišča; od 2015 presojevalka znanstvenih projektov na področju etike pri Evropski komisiji.
Pedagoško delo
Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 1993–2000
ISH – Fakulteta za podiplomski humanistični študij, Ljubljana, od 2000–2012 je predavala pri predmetu Biografija v mikrozgodovinski perspektivi, od 2006–2012 je bila koordinatorka za podiplomski študijski program Antropologija vsakdanjega življenja
IEDC – Poslovna šola Bled, Fakulteta za podiplomski študij managementa, 2013–2014 (sodelovanje v doktorskem študijskem programu)
AMEU-ISH od je 2016 profesorica pri obveznem predmetu Humanistika I., II. in pri izbirnih predmetih Aplikativna medicinska antropologija ter Etika v znanosti in raziskovalna integriteta.
V Lodžu (1995), Zagrebu (1996), Celovcu (1998), St. Peterburgu (2000), Salzburgu (2009), Bratislavi (2003, 2011, 2013, 2019) je predavala na podiplomskih študijskih programih etnologije, antropologije, muzeologije in filozofije, na Reki dodiplomskim študentom medicine (2019), na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani zgodovino medicine in medicinsko humanistiko (2017, 2019).
Področja raziskovanja
Raziskuje na področju etnologije, kulturne/socialne antropologije in folkloristike. Njene raziskave segajo onkraj meja disciplinarnih okvirov, poudarjajo aplikativnost ter uporabo kritičnih, eksperimentalnih in tradicionalnih oblik kvalitativnega preučevanja v interesu družbene pravičnosti, dostojanstva in človekovih pravic.
Raziskovalni interesi
etnologija, kulturna/socialna antropologija, folkloristika, ustna zgodovina, leksikografija, enciklopedistika, raziskovalna etika, kvalitativno raziskovanje, medicinska antropologija, zgodovina medicine, medicinska humanistika, antropologija vsakdanjega življenja, antropologija spolov, poslovna antropologija, čast in dobro ime, kultura in dediščina vina, pravo in vino.
Bibliografija
Mojca Ramšak objavlja znanstvene monografije v slovenskem, angleškem in slovaškem jeziku:
- Tako smo živeli: življenjepisi koroških Slovencev 1–10: stvarno, krajevno, osebno kazalo ter kazalo hišnih imen. Celovec 2002
- Portret glasov. Raziskave življenjskih zgodb v etnologiji – na primeru koroških Slovencev. Ljubljana 2003
- Žrtvovanje resnice. Opoj zmuzljivih diskretnih nediskretnosti. Maribor 2006
- Družbeno-kulturne podobe raka dojk v Sloveniji = Social and cultural imagery of breast cancer in Slovenia. Ljubljana 2007 (dvojezična publikacija); Spoločensko-kultúrne reflexie rakoviny prsníika v Slovinsku. Bratislava 2013
-Čast ni balast. Maribor 2011
-Wine Queens: Understanding the Role of Women in Wine Marketing. Springer International Publishing 2015
- Zdravje in bolezen na Pohorju. Maribor, 2017
Odgovorna urednica Glasnika Slovenskega etnološkega društva in Knjižnice Glasnika Slovenskega etnološkega društva 1994–1998; sourednica dvojezične knjižne zbirke Na poti v Vas/Unterwegs ins Dorf 1993, 1994; sourednica trojezične revije Studi Slavi 1997; sourednica mednarodne etnološke poletne šole MESS, Mediterranean Ethnological Summer School 1994–1995; sourednica revije Emzin (2009); v uredniškem odboru revije Etnolog 2003–2009; v uredniškem odboru revije International Review of Qualitative Research 2008-, v uredniškem odboru revije Etnologia Slovaca et Slavica 2018-. V tujini objavlja pri založbah Greenwood Press, Lit Verlag, Cambridge Scholars, Sage, Springer idr.
Nekatera njena dela so digitalno dostopna pri:
Digitalni knjižnici Slovenije (DLib), v revijah Etnolog, Glasnik Slovenskega etnološkega društva, Pravo in ekonomija, Medicine, Law & Society, BMC Public Health, na spletnih straneh Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik, Alma Mater Europea 2020, 2018, 2017 in na Portalu znanstvenih časopisov Republike Hrvaške.
Prednosti študija
Razširjena in poglobljena znanja
Program omogoča razširjen in poglobljen študij disciplin in področij, ki niso ali pa so šibkeje zastopana v drugih slovenskih visokošolskih institucijah. Naš cilj je organiziranje študijskega programa, ki je zanimiv tudi za študente zunaj Slovenije, zlasti iz Srednje in Vzhodne Evrope.
Razvoj kritičnega mišljenja
Med pričakovane učne izide štejemo usposobljenost diplomantov v visoko samorefleksivne raziskovalce, ki imajo kritičen odnos do zbranega gradiva, ob tem pa ohranjajo etičnost in občutljivost do predmeta raziskovanja.
Analitični pristop k reševanju problemov
Sposobnost vključevanja historične perspektive, torej sposobnost zgodovinskega umeščanja problemov v interakciji s sodobnostjo.
Raziskovalne naloge
Obvezen sestavni del študijskega programa 3. stopnje Humanistične znanosti so temeljne in aplikativne raziskovalne naloge.
Štipendije in partnerstva
Zaposljivost
Doktorji humanističnih znanosti se lahko zaposlijo kot:
- raziskovalci ali vodje na znanstveno-raziskovalnih in visokošolskih institucijah,
- vodilni kader v medijskih hišah, na ministrstvih (odnosi z javnostmi, tiskovni predstavniki) in v nevladnih organizacijah,
- koordinatorji v vladnih in nevladnih akcijskih mrežah.