Trajanje projekta: 1.7.2019 - 30.6.2022

Vodja projekta: izr. prof. dr. Sebastjan Kristovič

Evidenčna številka ARRS: L5-1844 (A)

Financer: ARRS (Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS)  in sofinancer MIPUP (Mednarodni inštitut za psihoterapijo in uporabno psihologijo)

Kratka vsebina projekta:

Permisivna paradigma v vzgojno-izobraževalnem procesu v središče sveta odraslih postavlja otroka, ki se mu ne sme postavljati mej, v nič se ga ne sme siliti, vse je usrediščeno okrog zadovoljevanja njegovih želja in potreb ipd. Zaradi »vse po meri otroka« in poplavami obšolskih in obvrtčnih dejavnosti se danes srečujemo z generacijami zdolgočasenih, naveličanih in iztrošenih otrok ter mladostnikov s težavami v duševnem zdravju.

Logoterapija/eksistencialna analiza v svoji antropološki naravnavi ne vidi otroka kot predvsem razumsko bitje ampak celostno – kot telesno, duševno in duhovno bitje (ni mišljeno v religioznem smislu, ampak v znanstveno-antropološkem; gre za področje svobode, odgovornosti, samotranscendence, ustvarjalnosti, kreativnosti, samodistance, vrednot, ipd.). Celoten vzgojno-izobraževalni sistem bi moral delovati v smeri, da bi zajemal vse tri razsežnosti. Bela knjigi o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji sicer na nekaj mestih omenja holističen pristop vendar gre za zgolj deklarativno/teoretično raven, ne pa konkretne izvedbene ravni.

Zaradi pretirane birokratizacije, kjer je vse potrebno določiti na podlagi uredb, zakonov in predpisov, sta posledično šola in vrtec izgubili strokovno funkcionalno avtonomijo in integriteto. Pomeni, da vzgojno-izobraževalni proces v slovenskem prostoru ne gre v smeri razvijanja otrokove avtonomije, samostojnosti in osebne odgovornosti, kar so temeljna področja, ki označujejo osebnostno integriteto in pripravljenost na življenje. Ob tem, da se težišče delovnega angažmaja vedno bolj premika na izpolnjevanje različnih predpisov in uredb, se pojavlja vedno več otrok s težavami v duševnem zdravju, v resni eksistencialni krizi, vedno več je agresivnega vedenja in kemičnih/nekemičnih zasvojenosti, zdolgočasenosti, brezciljnosti, apatiji, melanholiji, pomanjkanju samoiniciativnosti in navdušenja, ipd. Zdi se, da so vedno manj pripravljeni na življenje in da se vedno manj veselijo življenja z vsemi izzivi, ki jih le-to prinaša s seboj.

Osnovni namen raziskovalnega projekta je raziskati v kolikšni meri se v slovenskem prostoru uresničujejo evropske smernice (v največji meri na usmeritvah Komisije UNESCO) celostnega vzgojno-izobraževalnega procesa v korelaciji z duševnim zdravjem in kakovostjo/smislom življenja. 1. Na podlagi rezultatov poglobljenih znanstvenih/strokovnih analiz bomo izdelali novo paradigmo celostnega vzgojnega in vzgojno-izobraževalnega procesa. 2. Pripravil se bo celoviti izobraževalni program za otroke, mladostnike, učitelje, vzgojitelje in starše, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter Zavod RS za šolstvo, ki temelji na antropološki usmeritvi logoterapije/eksistencialne analize (logopedagogika). 3. Priprava študijskega programa – izpopolnjevanje (oddaja elaborata na NAKVIS v postopek akreditacije), iz področja celostnega vzgojno-izobraževalnega procesa v korelaciji z duševnim zdravjem, ki bo namenjen predvsem zaposlenim v šolah in vrtcih.

Spletna stran projekta: http://logopedagogika.si/

Kontakt: Projekta pisarna AMEU: tel. št.: 059 333 075 ali email: petra.bk@almamater.si ali anja.inkret@almamater.si